Čujmo, ker ne vemo, kdaj pride hišni gospodar
Tisti čas je Jezus rekel svojim učencem: »Pazíte in čujte, ker ne veste, kdaj pride čas! Tako bo kakor s človekom, ki je zapústil svoj dom in šel na potovanje. Svojim služabnikom je izróčil oblast, vsakemu svoje opravilo, vratarju pa je naróčil, naj čuje. Čujte torej, ker ne veste, kdaj se vrne hišni gospodar zvečer, opolnoči, ob petelinjem petju ali ob zori da vas ne najde spečih, če pride nenadoma. Kar pravim vam, pravim vsem: Čujte!«
Mr 13,33-37
BODIMO ČUJEČI IN PRIPRAVLJENI
Vstopamo v adventni čas, ko se pripravljamo na božič. Zelo pomembno je, da se duhovno pripravimo na obhajanje spomina Jezusovega rojstva, da se bo Jezus mogel roditi v našem srcu. Božja beseda nas spodbuja k čuječnosti. »Pazite in čujte, ker ne vesta, kdaj pride čas!«, nas na začetku adventnega časa opozarja evangelist Marko. Živimo v zelo negotovih časih, zato sta budnost in čuječnost zelo pomembni. Buden je tisti, ki je pozoren na vse, kar se dogaja okoli njega, čuječnost pa nam pomaga pri razločevanju, kaj je dobro in kaj slabo, kaj koristno in kaj škodljivo, kaj je v Božjo čast in kaj nas od Boga oddaljuje. Advent nas vabi, da se potrudimo, da bo praznovanje Jezusovega rojstnega dne lepa priložnost za skupno praznovanje vsega človeštva, vernih in nevernih, bogatih in revnih, srečnih in nesrečnih. Spomin na Jezusovo rojstvo pa ni dovolj. Ta dogodek mora pustiti močne sledi v naših življenjih; in za to smo odgovorni kristjani tukaj in zdaj.
»Čujte torej, ker ne veste, kdaj se vrne hišni gospodar!« nas nagovarja evangelist Marko. Ne vemo, kdaj bo znova prišel Jezus. Ni pomemben datum, ampak da smo pripravljeni na njegov prihod. Kako? Da bodo naša srca goreča v ljubezni in da bo naša vera razsvetljevala duhovno temo sodobnega sveta ter da bomo v vsakem človeku videli podobo Boga in mu služili v potrebi. To je prava priprava, ki je bo Jezus najbolj vesel. Spati pomeni, da gledamo samo nase in na svoje koristi, da nam bo lepo in bomo uživali, za druge pa nas ne briga. In če nas bo Jezus ob svojem prihodu našel v takšni drži, ne bo zadovoljen, saj nas on uči, da moramo ljubiti soljudi tako, kot ljubimo sebe.
Prerok Izaija nas v svoji molitvi spomni: »Gospod, ti si naš oče! Mi smo glina in ti si naš upodabljavec, vsi smo delo tvojih rok!« Bog je začetek in konec. Zato bo letošnji advent dosegel svoj namen, ko se bomo prepustili Bogu, da nas on oblikuje in notranje pripravi za sprejem odrešenika in učitelja Jezusa Kristusa. Z zaupanjem se obračajmo k njemu in ga prosimo, da bi bili odprti za njegovo milost in ljubezen, da bo naše srce odprto za tiste, ki nas potrebujejo.
Jože Č.