Vsi smo povabljeni na nebeško svatbo
Tisti čas je Jezus spregovóril velikim duhovnikom in starešinam ljudstva v prilikah: »Nebeško kraljestvo je podobno kralju, ki je prirédil svatbo svojemu sinu. Poslal je svoje služabnike, da skličejo povabljene na svatbo, vendar ti niso hoteli priti. Znova je poslal druge služabnike, rekoč: ›Povejte povabljenim: Glejte, pojedino sem pripravil. Moji voli in pitana teleta so zaklani in vse je pripravljeno; pridite na svatbo!‹ Ti pa se niso zmenili, temveč so odšli: eden na svojo njivo, drugi po svoji kupčiji; ostali pa so zgrabili njegove služabnike, jih sramotili in pobili. Kralj se je tedaj razjézil in poslal svojo vojsko, da so pobili tiste morilce in njihovo mesto požgali.
Nato je rekel svojim služabnikom: ›Svatba je pripravljena, toda povabljeni je niso bili vredni. Pojdite torej na križišča in povabite na svatbo, kogar koli najdete.‹ Služabniki so odšli na potí in zbrali vse, ki so jih našli, hudobne in dobre, in svatovska dvorana se je napolnila z gosti. Ko je kralj prišel pogledat goste, je opazil tam človeka, ki ni imel oblečenega svatovskega oblačila. Dejal mu je: ›Prijatelj, kako si prišel sem, ko nimaš svatovskega oblačila?‹ Ta pa je molčal. Tedaj je kralj rekel strežnikom: ›Zvežite mu noge in roke in ga vrzíte ven v najglobljo temo. Tam bo jok in škripanje z zobmi.‹ Veliko je namreč poklicanih, a malo izvoljenih.«
Mt 22,1-14
POVABLJENI NA GOSTIJO
Današnja Božja beseda govori o gostiji. Prerok Izaija pravi, da bo Bog na Sionski gori pripravil vsem ljudstvom gostijo s sočnimi jedmi in žlahtnimi vini. Še več: pretrgal bo zagrinjalo, ki pokriva vse narode in za vselej uničil smrt. Smrt je strašna za človeka, ki ne veruje. Toda nas je Jezus s svojo žrtvijo na križu in s svojim vstajenjem odrešil. Zato smemo upati na izpolnitev obljube, da bo Bog obrisal vsako solzo, ki je padla z naših lic, in nas potolažil z neizmerno ljubeznijo. To je upanje, ki ga imamo v Bogu, ki nas nikoli ne zapusti in nas vodi skozi težke čase. Bog je zvest in močan, da izpolni svojo obljubo in nam da večno življenje.
V evangeliju je Jezus velikim duhovnikom in strešinam povedal zgodbo o gospodarju, ki je pripravil svatbo, vendar se na njegovo vabilo povabljeni niso odzvali. Nato je rekel svojim služabnikom: »Svatba je pripravljena, toda povabljeni je niso bili vredni. Pojdite torej na križišča in povabite na svatbo, kogar koli najdete.« Na svatbo, na večno gostijo in življenje pri Bogu, smo vsi povabljeni, a tja ne moremo priti brez svatovskega oblačila. Kristjana morajo krasiti vsaj tri največje kreposti, ki predstavljajo svatovsko oblačilo. Te so: vera, upanje in ljubezen in od teh treh je ljubezen največja. Vsi smo povabljeni na večno gostijo v nebesih, ampak od nas samih je odvisno, kako se bo kdo na Jezusov klic odzval. Jezus nikogar ne sili, ampak se moramo truditi, da ohranimo svatovsko oblačilo čimbolj čisto in neomadeževano. Če se nam zgodi, da svoje svatovsko oblačilo umažemo, ga moremo s kesanjem v zakramentu sprave zopet oprati, da znova dobi svojo lepoto in veličino. Če tega ne storimo, se nam lahko zgodi, da smo na večni gostiji zavrnjeni in nas čaka trpljenje in večna tema.
Apostol Pavel nas v pismu Filipljanom spodbuja, da delamo na tem, da pridemo v svatovskem oblačilu na večno gostijo. Jasno nam pove recept: »Na vse mogoče sem se navadil: biti sit in biti lačen, biti v obilju in biti v pomanjkanju. Vse zmorem v njem, ki mi daje moč.« To naj bo tudi naše geslo, ki nas vodi skozi življenje. Ne glede na to, s kakšnimi izzivi in težavami se soočamo, vemo, da nismo sami in da lahko računamo na njegovo pomoč in podporo. On je naš Bog, naš Oče, naš prijatelj. On je vir naše radosti, miru in upanja. On je tisti, ki nam daje smisel in cilj. On je tisti, ki nas sprejema takšne, kot smo, in nas spodbuja k rasti in napredku. On je tisti, ki nas uči ljubiti sebe in druge. On je tisti, ki nas osvobaja strahu in dvoma. »Vse zmorem v njem, ki mi daje moč,« naj bo geslo vsakogar izmed nas. Vse bomo zmogli, če se bomo oklenili Kristusa, ki je naš odrešenik. Naj nam pri tem pomaga njegova milost.
Jože Č.