Koledar dogotkov

Last month August 2020 Next month
M T W T F S S
week 31 1 2
week 32 3 4 5 6 7 8 9
week 33 10 11 12 13 14 15 16
week 34 17 18 19 20 21 22 23
week 35 24 25 26 27 28 29 30
week 36 31

Prijava

Jezus se prikaže apostolom
   Zvečer tistega dne, prvega v tednu, je prišel Jezus pri zaklenjenih vratih (tja), kjer so iz strahu pred Judi bili učenci, stopil v sredo mednje in jim rekel: »Mir vam bodi!« In ko je bil to rekel, jim je pokazal roke in stran. Razveselili so se učenci, ko so videli Gospoda. Tedaj jim je spet rekel: »Mir vam bodi! Kakor je Oče poslal mene, tudi jaz pošljem vas.« In po teh besedah je dihnil vanje in jim govoril: »Prejmite Svetega Duha; katerim grehe odpustite, so jim odpuščeni; katerim jih zadržite, so jim zadržani.«

   Tomaža, enega izmed dvanajsterih, ki se imenuje Dvojček, pa ni bilo med njimi, ko je Jezus prišel. Pripovedovali so mu torej drugi učenci: »Gospoda smo videli.« On pa jim je rekel: »Ako na njegovih rokah ne vidim znamenja žebljev in svojega prsta ne vtaknem v znamenja od žebljev in svoje roke ne položim v njegovo stran, ne bom veroval.« Čez osem dni so bili njegovi učenci zopet notri in Tomaž med njimi. Jezus pride pri zaprtih vratih, stopi v sredo in reče: »Mir vam bodi!« Potem reče Tomažu: »Deni svoj prst semkaj in poglej moje roke; podaj svojo roko in jo položi v mojo stran in ne bodi neveren, ampak veren!« Tomaž mu odgovori: »Moj Gospod in moj Bog!« Jezus mu reče: »Ker si me videl, veruješ; blagor tistim, ki niso videli in so verovali.«

   Še mnogo drugih znamenj je storil Jezus vpričo svojih učencev, katera niso zapisana v tej knjigi. Ta pa so zapisana, da bi vi verovali, da je Jezus – Kristus, božji Sin, in da bi po veri imeli življenje v njegovem imenu.

 

Jn 20,19-31

 

JEZUS, VATE ZAUPAM

   Prvo nedeljo po veliki noči praznujemo belo nedeljo. To je zaključek velikonočne osmine. Od leta 2000 se imenuje tudi nedelja Božjega usmiljenja. Takrat je papež bl. Janez Pavel II. razglasil poljsko redovnico s. Favstino Kowalsko za svetnico. S. Faustina je imela tako globok stik z Jezusom, da se ji je Jezus prikazoval in ji naročil, naj pove ljudem o veličini njegovega usmiljenja. Takole piše v svojem dnevniku: »Hči, ko prihajaš k sveti spovedi, k izviru mojega usmiljenja, tedaj na tvojo dušo vedno priteče kri in voda, ki je privrela iz mojega Srca, in jo oplemeniti. Tu se beda duše srečuje z Božjim usmiljenjem. Povej ljudem, da iz tega izvira usmiljenja lahko zajemajo milosti samo s posodo zaupanja. Če bo njihovo zaupanje veliko, moja radodarnost ne bo imela meja. Potoki moje milosti preplavljajo ponižne duše. Ošabni so vedno v uboštvu in bedi, ker se moja milost od njih obrača k ponižnim« (1602). Z vsem zaupanjem se zatekajmo k Jezusu, ki je ljubezen in usmiljenje.

   Apostolska dela (5,12-16) govorijo o velikem navdušenju Jezusovih učencev, ker so se po njihovih besedah in molitvi zgodili mnogi čudeži, tudi ozdravljenja težko bolnih ljudi. S preprostim srcem in polni zaupanja v Božjo previdnost so se enodušno zbirali k molitvi. Izpred oči niso izpustili živega Jezusa, ampak so ga oznanjali tudi z dejanji, ki so se zgodila po njih. Zavedali so se, da Jezus deluje po njihovih rokah in besedah. Zaradi njihove gorečnosti, ljubezni in usmiljenja je mnogo ljudi sprejelo vero.

   Apostol Janez je na otoku Patmosu doživel posebno Božje razodetje. O tem pripoveduje odlomek iz knjige Razodetja (1,9-13.17-19). Videl je poveličanega Kristusa in se zgrudil pred Božjim veličastvom. V videnju je doživel, kako se z Bogom vse začenja in vse zaključuje: Jezus Kristus je Prvi in Zadnji in Živi.

   V evangeliju po Janezu (20,19-31) se srečamo z apostolom Tomažem. On je bil apostol, ki je zelo ljubil Jezusa, a ni mogel verjeti, da je zares vstal. V filmu R. Mertes, Tomaž me je posebej prevzela njegova drža. V iskanju resnice se odpravi na vsa možna mesta, da bi izvedel, kaj se je v resnici zgodilo na velikonočno jutro. Poišče Jožefa iz Arimateje in stotnika, ki so ga zaradi pričanja prebičali in ga na pol mrtvega odvedli v puščavo na mesto, kjer so bili zaprti tisti, ki se jim je zmračil um. Od njega izve le to, da je zasijala močna svetloba. Ko mu prijateljica pove, da se je prikazal apostolom, ga je sram zaradi nevere. V apostolskem zboru ga sprejmejo z veseljem in ljubeznijo. Končno se prikaže Jezus in takrat se zgrudi pred ljubljenim Učenikom. Jezus mu ne očita njegove nevere, ampak ga povabi in sprejme v svoje usmiljeno srce. Tomaž je podoba človeka, ki veliko razmišlja in misli, da more vse spoznati s svojim razumom. Toda marsikaj se ne da spoznati z razumom, ampak potrebujemo notranje oči, da vidimo to, kar je bistveno. Bistvena je ljubezen, ki je ne moremo videti, lahko jo le čutimo. Ker je Bog ljubezen, je tudi neskončno usmiljen in čaka slehernega izmed nas, da se odloči in sprejme njegovo ljubezen. »Mir vam bodi!« pravi Jezus in nas pošilja, da oznanimo, da zares živi in nas ljubi ter je njegovo usmiljenje neskončno za vsakega človeka.