Odpuščanje nima meje
Tisti čas je Peter pristopil k Jezusu in mu rekel: »Gospod, kólikokrat naj odpustim svojemu bratu, če greši zoper mene? Do sedemkrat?« Jezus mu je dejal: »Ne pravim ti do sedemkrat, ampak do sedemdesetkrat sedemkrat.
Zato je nebeško kraljestvo podobno kralju, ki je hotel napraviti račun s svojimi služabniki. Ko je začel računati, so mu privedli nekoga, ki mu je bil dolžan deset tisoč talentov. Ker ni imel s čim povrniti, je njegov gospodar ukazal prodati njega, njegovo ženo, otroke in vse, kar je imel, ter poravnati dolg. Služabnik je tedaj padel predenj in ga prôsil: ›Potŕpi z menoj in vse ti povrnem.‹ Gospodar se je tega služabnika usmilil, opróstil ga je in mu dolg odpústil.
Ko pa je služabnik šel ven, je srečal enega svojih soslužabnikov, ki mu je bil dolžan sto denarijev. Zgrabil ga je, ga davil in rekel: ›Vrni, kar si dolžan!‹ Ta je padel predenj in ga prosil: ›Potrpi z menoj in ti povrnem.‹ Óni pa ni hotel, ampak je šel in ga vrgel v ječo, dokler mu ne bi povŕnil dolga. Ko so njegovi tovariši videli, kaj se je zgodilo, so se zelo razžalostili in šli svojemu gospodarju podrobno povedat, kaj se je zgodilo.
Tedaj ga je gospodar poklical k sebi in mu rekel: ›Hudobni služabnik! Ves dolg sem ti odpústil, ker si me prosil. Ali nisi bil tudi ti dolžan usmiliti se svojega soslužabnika, kakor sem se jaz usmilil tebe?‹ In njegov gospodar se je razjézil in ga izročil mučiteljem, dokler mu ne bi povŕnil vsega dolga.
Tako bo tudi moj nebeški Oče stóril z vami, če vsak iz srca ne odpustí svojemu bratu.«
Mt 18,21-35
ODPUŠČANJE
Modri Sirah nam takole spregovori: »Kdor se maščuje bo izkusil maščevanje Gospoda, ki si bo skrbno zapomnil njegove grehe!« Ko se nam zgodi nekaj neprijetnega, radi pestujemo zamero in gojimo jezo in se pogosto želimo maščevati. Takšen odnos nikomur ne koristi, še najmanj pa tistemu, ki vztraja v takem slabem odnosu. Z maščevanjem nikoli ničesar ne rešimo, ampak samo pomnožimo zlo in poslabšamo odnose. Edino odpuščanje je prava pot, da rešimo medsebojne odnose. Kdo naj prvi odpusti? Tekmujmo v odpuščanju, kajti Bog odpušča še toliko bolj, saj odpuščanje izbriše grehe. Držimo se pravila: Vse, kar hočete, da bi ljudje storili vam, vi storite njim. Res je, da je težko prepričati svoj ego in storiti prvi korak sprave z nasprotnikom.
Apostol Peter je vprašal Jezusa: »Gospod, kolikokrat naj odpustim svojemu bratu, če greši zoper mene? Do sedemkrat? Krivice se vsak dan dogajajo, nihče ni pred njimi obvarovan, zato tudi sami večkrat iščemo odgovor na vprašanje: »Kolikokrat naj mu dam še priložnost?« Človek je res zelo skrivnosten in nikoli ne veš, kako se bo odzval na tvojo kritiko in prizanašanje. Zato je Jezus rekel Petru, naj bo velikodušen. Drugemu je treba dati vedno priložnost, da se lahko spremeni, kajti nikoli ne vemo, kdaj bo začutil Božjo milost in bo sposoben spremeniti svoje življenje. Kaj imamo od tega, če sočloveku zamerimo in nočemo imeti z njim nobenega odnosa? Zaradi tega se nič bolje ne počutimo, kvečjemu slabše, saj nas ta ne-odnos spravlja samo v slabši položaj in poglablja prepad med nama. Jezus je tukaj jasen, saj pravi, da če ne bomo odpuščali, tudi nam ne bo odpuščeno.
Zato je še kako na mestu prilika o kralju, ki je hotel narediti obračun. Odpustil je služabniku, ki mu je bil veliko dolžan. To je naredil iz usmiljenja. Vendar ta služabnik svojemu so-hlapcu ni hotel odpustiti. Ko je kralj to izvedel, ga je poklical in mu rekel: »Hudobni služabnik! Ves dolg sem ti odpustil, ker si me prosil. Ali nisi bil tudi ti dolžan usmiliti se svojega soslužabnika?« V življenju nam je bilo veliko odpuščeno, zato se ne smemo obnašati kot gospodar, ki meni: »Pravici mora biti zadoščeno!« Pred Bogom ni nič skrito, zato se bo prej ali slej obelodanila vsaka naša napaka in slabost. Modri Sirah je zapisal: »Srd in jeza sta ostudna, grešen človek se jima bo vdajal!« Naj nam Bog pomaga, da bomo medsebojne odnose vedno krepili z dobro mislijo, lepim govorjenjem in prizanesljivim obnašanjem.
Jože Čonč