Jezus hvali vero poganske žene
Tisti čas se je Jezus umaknil v tirsko in sidónsko pokrajino. In glej, prišla je kánaanska žena iz tistih krajev in vpila: »Gospod, Davidov sin, usmili se me! Mojo hčer zelo mučijo hudobni duhovi.« Vendar ji ni odgovóril niti besede. Tedaj so pristopili njegovi učenci in ga prosili: »Odpravi jo, ker vpije za nami.« Odgovóril je in dejal: »Poslan sem le k izgubljenim ovcam Izraelove hiše.« Prišla je, padla predenj in rekla: »Gospod, pomagaj mi!« Odgovóril ji je in dejal: »Ni lepo jemati kruh otrokom in ga metati psom.« Ona pa je rekla: »Tako je, Gospod, pa vendar tudi psički jedo od drobtinic, ki padajo z mize njihovih gospodarjev.« Tedaj je Jezus odgovóril. Rekel ji je: »O žena, velika je tvoja vera! Zgodí naj se ti, kakor želiš!« In njena hči je ozdravela tisto uro.
Mt 15,21-28
VERA JE MILOSTNI DAR
Današnji evangelij nas kar malo preseneča, da Jezus uporabi precej trde besede. Kanaanski ženi, ki ga je prišla prosit za svojo hčer, ki jo mučijo hudi duhovi, reče: »Ni lepo jemati kruh otrokom in ga metati psom!« Jezus je čutil, da se mora najprej posvetiti izvoljenemu narodu in šele potem bodo na vrsti drugi, poganski narodi. Danes je situacija popolnoma drugačna: evangelij je razširjen po vsem svetu, Sveto pismo je najbolj prevajana knjiga, toda mnogi zavračajo Jezusa in se oprijemljejo naukov, ki vodijo v zmoto in nered. Božjo besedo moramo sprejemati kot vsakdanji kruh, brez katerega ne zdržimo.
Uboga kanaanska žena se ni dala premotiti kljub Jezusovi trdi besedi. Kljub temu, da je bila poganka, je v njem odkrila odrešenika. Z velikim zaupanjem in vero ga je prosila, naj ozdravi njeno hčer. Ko nam je hudo, ne smemo obupati. Treba se je ozreti na križ, od koder nam prihaja odrešenje. Kljub temu, da je bila tujka in so jo Judje zaničevali, je imela močno vero v Jezusa in njegovo moč. Ko je slišala, da je Jezus prišel v njeno deželo, je šla za njim in ga prosila za usmiljenje. Na Jezusove odklonilne besede je rekla: »Res, Gospod, toda psički jedo od drobtin, ki padajo z mize njihovih gospodarjev.« Jezus je bil navdušen nad njenim odgovorom in ji je rekel: »O žena, velika je tvoja vera. Naj ti bo storjeno, kakor hočeš.« In njena hči je bila ozdravljena v tisti uri.
Moč vere je sposobnost, da verjamemo v nekaj, kar ni vidno ali dokazljivo, ampak nam daje upanje in smisel. Moč vere je lahko vir navdiha in poguma za mnoge ljudi, ki se soočajo z izzivi in težavami v življenju. Moč vere ni nekaj, kar se lahko naučimo ali kupimo, ampak nekaj, kar moramo odkriti in negovati v sebi. Vera je milost, ki jo daje Bog, da lahko spoznamo in ljubimo njega in njegovo voljo. Vera ni nekaj, kar si zaslužimo ali dosežemo s svojimi močmi, ampak je dar, ki ga sprejemamo s hvaležnostjo in zaupanjem. Vera nas odpira za resnico, ki presega naše razumevanje in naše zmožnosti. Vera nas vodi k Jezusu Kristusu, ki je pot, resnica in življenje. Vera nas povezuje z Božjo družino, Cerkvijo, in nam daje delež pri njenem poslanstvu. Vera je vir upanja, veselja in miru v našem življenju.
Jože Čonč