Jezus vabi Petra k sebi
Ko se je množica nasitila, je Jezus takoj naročil učencem, da so šli v čoln in se peljali pred njim na drugo stran; sam naj bi medtem odpústil množice. In ko je množice odpústil, je šel na goro, da bi na samem molil. Ko se je zvečerilo, je bil tam sam. Čoln pa se je medtem oddáljil že precej stadijev od brega. Valovi so ga premetavali, kajti pihal je nasprotni veter. Ob četrti nočni straži je Jezus hodil po jezeru in prišel k njim. Ko so ga učenci videli hoditi po jezeru, so se vznemirili in rekli: »Prikazen je.« Od strahu so zavpili. Jezus pa jim je takoj rekel: »Bodite pogumni! Jaz sem. Ne bojte se!« Peter mu je odgovóril in rekel: »Gospod, če si ti, mi ukaži, da pridem po vodi k tebi.« On mu je dejal: »Pridi!« In Peter je stopil iz čolna, hodil po vodi in šel k Jezusu. Ko pa je videl, da je veter močan, se je zbal. Začel se je potapljati in je zavpil: »Gospod, reši me!« Jezus je takoj iztegnil roko, ga prijel in mu dejal: »Malovernež, zakaj si podvómil?« In ko sta stopila v čoln, je veter ponehal. Oni pa, ki so bili v čolnu, so se mu poklonili do tal in rekli: »Resnično, ti si Božji Sin.«
Mt 14,22-33
BOG SE RAZODEVA
Evangelij današnje nedelje nam predstavlja precej nenavadno zgodbo, v kateri Jezus hodi po vodi. Opisuje čudež, ki ga je Jezus naredil na Galilejskem jezeru. Učenci so sredi noči opazili, da se jim nekdo približuje po vodi in so od strahu zavpili. Jezus jim je takoj rekel: »Bodite pogumni! Jaz sem. Ne bojte se!« Njegov glas je bil poln moči in miru. Učenci so bili presenečeni in veseli, ko so ga prepoznali. Hitro so ga sprejeli v čoln in veter je ponehal. Jezus jim je pokazal, da ima oblast nad naravo in da jim je vedno blizu. Jezus se pogosto pojavi iznenada, ko ga ne pričakujemo. Če imamo vero, bi se njegovega obiska razveselili. Ko se bojimo, recimo: »Jezus pridi! Ostani z menoj in me ne zapuščaj!«
Po Jezusovem povabilu je Peter šel k Jezusu po vodi; ko pa pogledal valove in videl, da je veter močan, se je zbal. Začel se je potapljati in je zavpil: »Gospod reši me!« Jezus je videl, da Peter tone v vodi, ker je izgubil vero. Hitro mu je ponudil roko in mu rekel: »Malovernež, zakaj si podvomil?« Ko sta stopila v čoln, je veter ponehal. Ni težko verovati, ko nam gre vse gladko, ko smo zdravi in uspešni. V času krize in naravnih katastrof, katerim smo te dni priča, pa lahko hitro podvomimo v smiselnost življenja in se začnemo potapljati. Jezus je blizu in čaka, da zahrepenimo po njem, ga pokličemo in se ga oklenemo z vero, pa čeprav je ta zelo majhna. V tem času velikih preizkušenj potrebujemo močno vero, ljubezen in sočutje, ki nas združuje, kajti le tako postanemo močnejši. Pravo rešitev najdemo samo v zaupanju v Boga in njegovo previdnost.
Prerok Elija je na gori doživel silen vihar, ki ruši gore in lomi skale; za viharjem je bil potres, za potresom ogenj, za ognjem pa šepet vetra. A v vsem tem hrupu in kaosu Elija ni našel Boga. Šele ko se je vse umirilo, je zaslišal nežen šum vetra. Takrat je spoznal, da je Bog v tistem tišjem glasu, ki ga kliče k sebi. Bog se razodeva v tišini, ne v hrupu in nemiru. V tišini lahko slišimo njegov glas, ki nam govori o njegovi ljubezni in načrtih za nas. V tišini lahko občutimo njegovo prisotnost, ki nas napolnjuje z mirom in veseljem. V tišini lahko spoznavamo njegovo voljo, ki nam kaže pot do resnice in svobode. V tišini lahko rastemo v podobnosti Njemu, ki nas spreminja v boljše ljudi. V tišini lahko molimo in se mu zahvaljujemo za vse, kar nam je dal.
Jože Č.