Koledar dogotkov

Last month August 2020 Next month
M T W T F S S
week 31 1 2
week 32 3 4 5 6 7 8 9
week 33 10 11 12 13 14 15 16
week 34 17 18 19 20 21 22 23
week 35 24 25 26 27 28 29 30
week 36 31

Prijava

Prazen grob
    Prvi dan tedna je Marija Magdalena zgodaj, ko je bila še tema, šla h grobu in videla, da je kamen od groba odvaljen. Tekla je torej in prišla k Simonu Petru in k drugemu učencu, ki ga je Jezus ljubil, in jima rekla: »Gospoda so vzeli iz groba in ne vemo, kam so ga položili.« Peter in oni drugi učenec sta se torej odpravila in šla h grobu. Skupaj sta tekla, pa je oni drugi učenec prehitel Petra in prvi prišel h grobu. Sklonil se je in videl na tleh povoje – vendar ni vstopil. Tedaj je prišel Simon Peter, ki je šel za njim, in je stopil v grob. Videl je, da so povoji na tleh in da prtič, ki je bil na njegovi glavi, ni ležal med povoji, ampak posebej, zvit na drugem mestu. Tedaj pa je vstopil tudi oni drugi učenec, ki je prišel h grobu, in je videl in veroval. Nista še namreč umela pisma, da mora vstati od mrtvih.

 

Jn 20,1-9

 

VSTAL JE, ALELUJA!

   Velika noč je največji praznik, ker pomeni obhajanje skrivnosti Jezusovega vstajenja od mrtvih. To je dogodek, ki ni primerljiv z nobenim drugim dogodkom v zgodovini. Z Jezusovim vstajenjem se nam odpirajo nova obzorja, naša vera dobiva moč in peruti, kajti brez vstajenjskega dogodka bi bilo vse prazno, brez prave vsebine. Jezusovo vstajenje pa je najvišja, osrednja, temeljna resnica krščanske vere. Je bistveni del Jezusove velikonočne skrivnosti, ki je skrivnost njegovega trpljenja, smrti in vstajenja. Ali naša vera v Jezusovo vstajenje temelji na tem, da so Marija Magdalena in zatem apostola Peter in Janez videli prazen grob? Marija Magdalena je namreč prva odkrila, da je Jezusov grob prazen, a se ji je kmalu za tem prikazal Jezus. Prva je oznanjala resnico o Vstalem. Jezus jo je napolnil z veseljem in navdušenjem, ki ga ni mogla obdržati zase, ampak je pričevala zanj. Enako se je zgodilo apostolom. Kdor se osebno sreča z vstalim Jezusom, ne more skriti navdušenja. Jezus je vstal, zato se veselimo in iz vsega srca pojmo slavo Gospodu.

   Apostoli so z veseljem pričevali o Jezusovem življenju: o njegovem učenju in delovanju ter posebej o velikem dogodku njegove smrti in njegovega vstajenja. To je bila glavna vsebina prve kateheze. Apostol Peter, kot beremo v Apostolskih delih (10,37-43), navdušeno pričuje o Jezusu: »Mi smo priče vsemu, kar je storil v judovski deželi in v Jeruzalemu. Razpeli so ga na križ in usmrtili. Bog pa ga je obudil tretji dan in mu dal, da se je očitno prikazoval, ne vsemu ljudstvu, temveč pričam, ki jih je Bog vnaprej izbral, nam, ki smo z njim jedli in pili, potem ko je vstal od mrtvih.« Osebno srečanje z vstalim Jezusom apostole tako prevzame, da tudi za ceno svojega življenja oznanjajo to, kar jim je bilo razodeto. To je tudi drža slehernega kristjana, ki se resnično sreča z Gospodom.

   Kristjane drži pokonci vera v vstajenje. Apostol Pavel v pismu Kološanom (3,1-4) bodri kristjane: »Če ste vstali s Kristusom, iščite to, kar je zgoraj.« S Kristusom namreč umira stari človek in z njim vstaja novi, poveličani človek. Zato se moramo ozirati za tem, kar je zgoraj, kjer je Kristus. Pustimo zemeljske skrbi in se z zaupanjem obrnimo k Bogu, ki je naš končni cilj.

   V evangeliju po Janezu (20,1-9) je prikazan dogodek Jezusovega vstajenja. Za apostole je bilo vstajenje od mrtvih veliko presenečenje. Peter in Janez nista mogla verjeti Magdaleni, zato sta tekla h grobu in se sama prepričala. Videla sta le ostanke, povoje in prtič. Za Janeza je bilo dovolj, da je lahko veroval. Vera v Jezusovo vstajenje ne temelji na praznem grobu, ampak na živem srečevanju z Vstalim, torej na njegovih prikazovanjih. Vseeno pa je bil prazen grob za te, ki so ga presenečeni videli, veliko znamenje. Toda kmalu zatem so bili deležni tudi živega srečanja z Vstalim. Iz teh srečanj žari ljubezen vstalega in poveličanega Jezusa do ljudi in ljubezen ljudi do Jezusa. V moči ljubezni med Vstalim in njimi so apostoli spremenili svoje življenje. Postali so sposobni za naloge, ki jih brez pomoči Vstalega nikoli ne bi mogli izvršiti.

   Zato tudi mi z ljubeznijo sprejmimo vstalega Kristusa in ljudi, ki jih po nas želi pripeljati k sebi. Potem bomo tudi mi »priče Jezusovega vstajenja«. Čeprav ga še ne bomo videli z očmi, ga bomo čutili in videli s srcem. Veselimo in radujmo se, kajti Gospod je vstal. Aleluja!