Učenca spoznata Jezusa po lomljenju kruha
Glej, prav tisti dan, prvi po soboti, sta dva izmed Jezusovih učencev potovala v vas, ki se imenuje Émavs in je šestdeset stadijev oddaljena od Jerúzalema. Pogovarjala sta se o vsem tem, kar se je zgodilo. In medtem ko sta se pogovarjala in razpravljala, se jima je približal sam Jezus in hodil z njima. Njune oči pa so bile zastrte, da ga nista spoznala. Rekel jima je: »O kakšnih rečeh se pogovarjata med potjo?« Žalostna sta obstala in eden izmed njiju, ki mu je bilo ime Kleópa, mu je odgovóril: »Si ti edini tujec v Jeruzalemu, ki ne ve, kaj se je tam zgodilo te dni?« »Kaj neki?« je rekel. Dejala sta: »To, kar se je zgodilo z Jezusom Nazaréčanom, ki je bil prerok, mogočen v dejanju in besedi pred Bogom in vsem ljudstvom; kako so ga naši véliki duhovniki in poglavarji dali obsoditi na smrt in križati. Mi pa smo upali, da je on tisti, ki bo rešil Izrael. Vrh vsega pa je danes že tretji dan, odkar se je to zgodilo. Vsi iz sebe smo tudi zaradi nekaterih žena iz naših vrst. Ko so bile zgodaj zjutraj pri grobu in niso našle njegovega telesa, so se vrnile in pripovedovale, da so celó videle, kako so se jim prikazali angeli, ki so povedali, da on živi. Nekateri od naših so šli h grobu in so našli vse takó, kakor so pripovedovale žene, njega pa niso videli.«
In on jima je rekel: »O nespametna in prepočasna v srcu, da bi verovala vse, kar so povedali preroki! Mar ni bilo potrebno, da je Mesija to pretrpél in šel v svojo slavo?« Tedaj je začel z Mojzesom in vsemi preroki ter jima razlagal, kar je napisano o njem v vseh Pismih. Medtem so se približali vasi, kamor so bili namenjeni. On pa se je delal, kakor da gre dalje. Silila sta ga in govorila: »Ostani z nama, kajti proti večeru gre in dan se je že nagnil.« In vstopil je, da bi ostal pri njiju. Ko je sédel z njima za mizo, je vzel kruh, ga blagoslôvil, razlomil in jima ga dal. Tedaj so se jima odprle oči in sta ga spoznala. On pa je izginil izpred njiju. In rekla sta drug drugemu: »Ali ni najino srce gorelo v nama, ko nama je po poti govóril in razlagal Pisma?« Še tisto uro sta vstala in se vrnila v Jeruzalem ter našla zbrane enajstére in tiste, ki so bili z njimi. Govorili so: »Gospod je res vstal in se prikazal Simonu.« Tudi onadva sta pripovedovala, kaj se je zgodilo na poti in kako sta ga prepoznala po lomljenju kruha.
JEZUS HODI Z NAMI
Evangelist Luka želi preko čudovite zgodbe o dveh učencih na poti v Emavs pokazati, kako naj skupnost kristjanov bere in razlaga Sveto pismo. Vsak od nas je Kleofov sopotnik. Z njim hodimo po ulicah življenja in v Božji besedi iščemo podporo in vodstvo. Jezus se je srečal z dvema učencema, ki sta doživljala občutke strahu in
žalosti, nezaupanja in razočaranja. Bežala sta. Križ in Jezusova smrt sta jima ubila vse upanje. Vstali Jezus se jima je približal in hodil z njima. Prisluhnil je njunemu pogovoru. Kakor se je Jezus, tako se moramo ljudem najprej približati in prisluhniti resničnosti, problemom. Biti moramo sposobni, da jih celostno poslušamo in postavljamo vprašanja, ki jim pomagajo bolj kritično gledati na resničnost.
Jezus ju je uvedel v Božji načrt odrešenja, ko je razlagal sveto pismo. O dogodkih, ki so povezani z Jezusovim vstajenjem, so pisali očividci, zato moramo z zaupanjem sprejeti vse, kar so zapisali. Vsakdo od časa do časa podvomi o verodostojnosti določenih podatkov, kajti o vstajenju ne moremo govoriti s svojim razumom, ker o tej stvarnosti nimajo nobenih izkušenj. Zato je potrebna vera, da verujemo v vstajenje in večno življenje. Prvi korak: S pomočjo Svetega pisma moremo osvetliti človekovo stisko in križ. Tako se začne počasi simbol smrti spreminjati v simbol življenja in upanja. To, pred čemer bežimo, postane luč in moč na naši poti. Učencema samo Sveto pismo še ni odprlo oči, ampak jima je omogočilo, da sta odkrila Jezusovo navzočnost pri delitvi kruha, tj. gesta skupnosti, praznovanja. Ko sta ga prepoznala, je Jezus izginil in takrat sta doživela vstajenje. Bila sta prerojena in sta začela sama hoditi.
V obeh učencih se je vse spremenilo. Dobila sta pogum in se vrnila v Jeruzalem, kjer so še vedno delovale sile zla, ki so ubile Jezusa, toda prav tako so delovale tudi sile življenja, ko so delili izkušnje vstajenja. Pogum namesto strahu. Vrnitev namesto bega. Vera namesto nezaupanja. Upanje namesto obupa. In namesto novice o Jezusovi smrti, vesela vest o njegovem vstajenju! To je cilj branja Svetega pisma: izkusiti Jezusovo prisotnost in njegovega Duha med nami in v nas. Duh je tisti, ki nam odpira oči za Sveto pismo in resničnost dogodkov. Daje nam tudi vpogled v naše življenje, da moramo preko težav prispeti v veselje, ko spoznamo, da Jezus hodi z nami.
Jože Č.