Kristus naroča ljubiti sovražnike
Tisti čas je Jezus rekel svojim učencem: »Slišali ste, da je bilo rečeno: ›Oko za oko in zob za zob.‹ Jaz pa vam pravim: Ne upirajte se hudobnežu, ampak če te kdo udari po desnem licu, mu nastavi še levo. In če se hoče kdo pravdati s teboj in ti vzeti obleko, mu pusti še plašč. In če te kdo sili eno miljo daleč, pojdi z njim dve. Če te kdo prosi, mu daj, in če si hoče kaj sposoditi od tebe, mu ne pokaži hrbta.
Slišali ste, da je bilo rečeno: ›Ljubi svojega bližnjega in sovraži svojega sovražnika.‹ Jaz pa vam pravim: Ljubíte svoje sovražnike in molíte za tiste, ki vas preganjajo, da boste otroci svojega Očeta, ki je v nebesih. On namreč daje svojemu soncu, da vzhaja nad hudobnimi in dobrimi, ter pošilja dež pravičnim in krivičnim. Če namreč ljubite tiste, ki ljubijo vas, kakšno plačilo vas čaka? Mar tega ne delajo tudi cestninarji? In če pozdravljate le svoje brate, kaj delate posebnega? Mar tega ne delajo tudi pogani? Bodite torej popolni, kakor je popoln vaš nebeški Oče.«
Mt 5,38-48
BODIMO SVETI
Današnja Božja beseda nas vabi k svetosti, kar pomeni da iz nas veje dobrota, ljubezen, usmiljenje, odpuščanje in druge kreposti. Mojzes je govoril ljudstvu v Božjem imenu: »Bodite sveti, kajti jaz, Gospod, vaš Bog, sem svet. Ne sovraži svojega brata v svojem srcu … Ne maščuj se in ne bodi zamerljiv, temveč ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe.« Svetost je proces, ki se začne v glavi, ko drugače mislimo, sliši se v naših besedah, ko spodbudno govorimo, in se uresničuje v dejanjih iskrene ljubezni. Tudi apostol Pavel nas v 1. pismu Korinčanom spomni, da smo Božji tempelj in da Sveti Duh prebiva v nas. Vabi nas, da živimo sveto in naj se ne varamo s svojo modrostjo oziroma z modrostjo tega sveta, ki je prazna. Človeška modrost in sebičnost največkrat hodita skupaj, zato pravi modrec naredi vse, da bi ju ločil. Moder si namreč takrat, ko ne misliš nase in se tako kot Jezus daruješ za druge.
Tudi evangelij nas spodbuja, naj ne vračamo hudega s hudim, ampak naj bo ljubezen tista, ki vodi naše odnose do ljudi, tudi do sovražnikov. Spodbuja nas, da jim odpuščamo in molimo zanje. Jezus nam priporoča: »Ljubite svoje sovražnike in molite za tiste, ki vas preganjajo, da boste otroci svojega Očeta, ki je v nebesih.« Ljudska modrost in zdrava pamet je torej velevali, da naš sovražnik ni naš bližnji, zato nam ga ni treba ljubiti. Jezus se s tem ni strinjal. On je dobro vedel, da smo pred Bogom vsi enaki, da on ne dela razlik in zato mora kristjan sprejemati in ljubiti tudi sovražnike. Jezusov odgovor je zato izziv: kakšna je naša ljubezen? Smo sposobni ljubiti tudi tistega, ki nas je užalil, nam naredil krivico ali celo ubil koga od naših bližnjih? V zraku pa je tudi vprašanje: kdaj bo prišlo do sprave v našem narodu? Kako bomo rešili težave in krivice v Cerkvi? Ali bomo reševali zgolj s človeško modrostjo, ali pa bomo prosili Boga, da nam pride na pomoč?
Jezus predlaga pristop, ki je v skladu z neskončno dobroto in usmiljenjem našega nebeškega Očeta. Njegove učence mora voditi merilo, ki zaradi prekipevajoče ljubezni presega naravno nagnjenje k temu, da bi zahtevali absolutno spoštovanje svojih pravic. Tisti, ki pripadajo Jezusu, so poklicani živeti v skladu z velikodušnostjo: živeti za druge, biti dobrohoten, odpuščajoč in krotek. To je način življenja, ki pokaže duha ljubezni tudi do tistih, ki so storili kaj slabega, in popravlja sporočilo, ki ga vsebuje "zakon povračila". Kristjan je poklican, da vsak položaj, tudi tisti, ki predstavlja zelo resne težave, razlaga v smislu Božje ljubezni. Nič več povračilnih ukrepov ali maščevanja, niti obrambe sebe in svojih pravic, četudi je to primerno, ampak iskanje dobrega za vse, tudi za tiste, ki delajo zlo. Tako se osvobodimo verige maščevanja ali celo nasilja, ki bi lahko postalo iz želje, da bi sami dosegli pravico, pri čemer pa bi tvegali, da bo pod vplivom pretirane gorečnosti za pravičnost padli v spiralo zla. Zanašati se moramo na Božjo pravičnost, ki je vedno boljša.
Jože Č.