Bog daje večno življenje

   Tisti čas je k Jezusu pristopilo nekaj saducejev, ki so trdili, da ni vstajenja, in so ga vprašali: »Učitelj, Mojzes nam je zapisal: Če komu umre brat, ki je bil oženjen, pa ni imel otrok, naj vzame to ženo njegov brat in obudi zarod svojemu bratu. Bilo pa je sedem bratov. Prvi je vzel ženo in umrl brez otrok. Nato je vdovo vzel drugi, pozneje tretji in tako vseh sedem; umrli so in niso zapustili otrok. Nazadnje je umrla tudi žena. Čigava bo torej ta žena ob vstajenju, kajti vseh sedem jo je imelo za ženo?« Jezus jim je rekel: »Sinovi tega veka se ženijo in možijo, tisti pa, ki so vredni, da dosežejo oni vek in vstajenje od mrtvih, se ne bodo ne ženili ne možile. Tudi umreti ne bodo več mogli; saj so enaki angelom in so Božji sinovi, ker so sinovi vstajenja. Da pa mrtvi vstajajo, je pokazal tudi Mojzes v pripovedi o gorečem grmu, ko je imenoval Gospoda ›Bog Abrahamov, Bog Izakov in Bog Jakobov‹, Bog pa ni Bog mrtvih, ampak živih, kajti njemu vsi živijo.«

Lk 20,27-38

VSTAJENJE MRTVIH

Današnja Božja beseda nam govori o vstajenju mrtvih. Vera v vstajenje je temelj krščanske vere, kajti Kristus je vstal in nam zagotovil, da bomo vstali tudi mi. V odlomu iz Stare zaveze beremo o Makabejskih bratih, ki so morali dati življenja v zvestobi Bogu. Eden izmed njih pravi: »Ti, nizkotnež, nam jemlješ sedanje življenje, toda kralj sveta nas bo obúdil in nas ožívil za večno oživetje življenja, ker umiramo za njegove postave.« Zavedali so se, da jih v zvestem služenju Bogu čaka najvišja nagrada – večno življenje. Ljubezen do Boga in bližnjega nam prinaša večno življenje, kot nam obljublja Jezus. Zato z veseljem delajmo za svoje zveličanje in zveličanje drugih.

V evangeliju beremo kako saduceji skušajo Jezusa glede posmrtnega življenja. Saduceji so prišli k Jezusu s testnim vprašanjem, da bi vstajenje naredili smešno. Za razliko od farizejev niso verjeli v nesmrtnost niti v angele ali zle duhove. Njihova vera je bila dobesedno utemeljena na izpolnjevanju postave in zemeljski podobi nebes. Jezus se je odzval tako, da je usmeril pozornost na dejstvo vstajenja, kakor pričuje o njem Sveto pismo. Ko je Bog Mojzesu v gorečem grmu razodel svojo navzočnost, mu je rekel, da je Bog Abrahama, Izaka in Jakoba. Na ta način je razkril, da so očaki, ki so umrli pred več sto leti, še vedno živi v njem, saj je še vedno njihov Bog. Na vprašanje, čigava bo žena ob vstajenju mrtvih, saj jo je imelo za ženo vseh pet bratov, Jezus odgovarja: »Sinovi tega veka se ženijo in možijo, tisti pa, ki so vredni, da dosežejo oni vek in vstajenje od mrtvih, se ne bodo ne ženili ne možile. Tudi umreti ne bodo več mogli.«

Tako nam Jezus prikaže večno življenje v popolnoma drugačni luči. Naravni zakoni in naše navade bodo odpadle, saj so zemeljske. Jezus zastavlja tudi vsakemu izmed nas vprašanje: »Ali verjameš v vstajenje in obljubo večnega življenja z Bogom?« Povabljeni smo, da skupaj z Marto odgovorimo v veri: »Verujem!« Sveti Duh nas uči, kako naj razumemo svoje vstajenje in večno življenje v ljubezni troedinega Boga, v kateri bomo lahko živeli vso večnost, ter nas na to vedno znova spominja. Odprimo se njegovemu učenju, da bomo mogli doumeti, da je ta svet le začasna stvarnost, skozi katero moramo iti, da dosežemo resničnost, ki nam jo je pripravil Bog.

                                                                Jože Č.