Jezus vabi grešnike k pokori

   Tisti čas je Jezus prišel v Jeriho in šel skozi mesto. In glej, bil je neki mož, Zahej po imenu, ki je bil višji cestninar in bogat. Želel je videti Jezusa, kdo je, pa ni mogel zaradi množice, ker je bil majhne postave. Tekel je torej dalje in splezal na divjo smokvo, da bi ga videl, zakaj tam je moral iti mimo.

   Ko je Jezus prišel na ono mesto, je pogledal gor in mu rekel: »Zahej, stopi hitro dol; danes moram ostati v tvoji hiši.« In stopil je hitro dol in ga z veseljem sprejel. Ko so to videli, so vsi godrnjali, češ: »Ustavil se je pri grešnem človeku.« Zahej pa je stopil pred Gospoda in rekel: »Glej, Gospod, polovico svojega imetja dam ubogim in, ako sem koga v čem prevaral, povrnem četverno.« Jezus mu je rekel: »Danes je v tej hiši prišlo zveličanje, ker je tudi on Abrahamov sin. Sin človekov je namreč prišel iskat in zveličat, kar je izgubljenega.«

Lk 19,1-10

NE SODIMO BLIŽNJEGA

    Berilo iz knjige modrosti je nekakšen hvalospev neskončni Božji dobroti. Takole pravi: »Kajti ljubiš vse, kar je, nič od tega, kar si narédil, ti ni zoprno, saj tega, kar bi sovražil, ne bi bil ustvaril. … Toda ti si do vsega prizanesljiv, ker je tvoje, Gospod, ljubitelj življenja. Tvoj neminljivi duh je namreč v vsem.« Bog Ljubi prav vsakega izmed nas, četudi smo nepopolni in ne znamo prav ljubiti. Vsi smo Božji otroci, čeprav mnogi ne sprejemajo Boga in delajo huda dejanja. Bog nas ne obsoja, ampak nam odpušča, če kaj slabega storimo. Kakor nam on odpušča, smo tudi mi dolžni drug drugemu odpuščati. Nikogar nimamo pravice obsojati. To ne pomeni, da moramo sprejeti tudi slaba dejanja, ampak moramo obsojati zlo. Končni sodnik bo Bog, ki nas bo sodil po naših dejanjih, tudi po naših sodbah, ki so bile izrečene.

    Jezus ni obsojal. Kot vidimo v današnjem evangeliju, je Zaheju, ki je bil po judovskem razmišljanju velik grešnik in odpadnik, rekel: »Zahej, stopi hitro dol; danes moram ostati v tvoji hiši.« Poklical ga je po imenu. Spodbudil ga je, naj spleza iz svojega skrivališča. Presenetil ga je z besedo, da hoče priti k njemu domov, čeprav je vedel, da ga bodo zaradi tega obrekovali in kritizirali: »Ustavil se je pri grešnem človeku!« Kako radi presodimo in zapečatimo usodo človeka, ki je morda padel. Vidimo samo njegov greh, ne vidimo pa v njem Božjega otroka. Ko je Zahej, majhen mož, bogataš in poglavar med cestninarji, srečal Jezusa, ki ga je poznal po imenu ter želel biti pod njegovo streho in deliti z njim svoje življenje, je kot otrok sprejel Božje kraljestvo. Ponižal se je in se pokesal svoje preteklosti ter tako sprejel odrešitev, ki je prišla od Boga v Jezusu Kristusu, dobrem Samarijanu. Jezus se druži z Zahejem in nam s tem hoče povedati, da je vsakdo Božji otrok, tudi pijanci, nasilneži, pocestnice in sploh ljudje na robu družbe. Bog vsakogar kliče po imenu in želi biti njegov gost.

    Zahejeva želja, da bi videl Jezusa. je bila bogato poplačana. Naj se tudi v nas prebudi želja, da bi videli Jezusa in odprimo mu svoja srca, da bo lahko vstopil v naše življenje, ne samo kot gost za kratek čas, temveč da bi za vedno ostal z nami. Potem bo lahko tudi za nas rekel: »Danes je v to hišo prišlo odrešenje!« Jezus želi od nas, da ravnamo kot on: da ne obsojamo tistih, ki so na kakršnih koli krivih poteh, ampak da jim izkazujemo usmiljenost in razumevanje. Le tako se bo omehčalo srce grešnika in se bo mogel spreobrniti kot Zahej.

                                                                   Jože Č.