V večnosti ima vse drugačno vrednost
Tisti čas je rekel Jezus farizejem: Bil je bogatin, ki se je oblačil v škrlat in tančico ter se dan na dan sijajno gostil. In bil je neki revež, po imenu Lazar, ki je ležal pri njegovih vratih, poln čirov, in se je želel nasititi s tem, kar je padalo z bogatinove mize. Pa tudi psi so prihajali in mu lizali čire. Umrl pa je revež in angeli so ga nesli v Abrahamovo naročje. Umrl je tudi bogatin in je bil pokopan.
Ko je v podzemlju trpel muke, je povzdignil svoje oči in zagledal od daleč Abrahama in Lazarja v njegovem naročju. Zaklical je: ›Oče Abraham, usmili se me in pošlji Lazarja, da pomoči konec svojega prsta v vodo in mi ohladi jezik, zakaj silno trpim v tem plamenu.‹ Abraham pa je rekel: ›Sin, spomni se, da si prejel dobro v svojem življenju in prav tako Lazar hudo; zdaj se tukaj veseli, ti pa trpiš. Vrh tega je med nami in vami narejen velik prepad, da tisti, ki bi hoteli od tod priti k vam, ne morejo; pa tudi od ondod ne morejo sem.‹
In rekel je: ›Prosim te torej, oče, da ga pošlješ v hišo mojega očeta; imam namreč pet bratov in te naj posvari, da tudi oni ne pridejo v ta kraj trpljenja.‹ Abraham pa reče: ›Imajo Mojzesa in preroke, te naj poslušajo!‹ Le-ta je pa odgovoril: ›Ne, oče Abraham, temveč, ako pojde do njih kdo izmed mrtvih, se bodo spokorili.‹ Rekel pa mu je: ›Ako ne poslušajo Mojzesa in prerokov, ne bodo verjeli, tudi če kdo od mrtvih vstane.‹
Lk 16,19-31
ŽIVIMO V LJUBEZNI
Današnja Božja beseda nam prikaže sliko bogatih, ki živijo lahkomiselno, se utapljajo v brezmejnih užitkih, ki jim jih nudi njihovo bogastvo, in revnih, ki se s težavo prebijajo skozi življenje, trpijo lakoto in jih pestijo tudi razne druge težave. Bogati se ne menijo za reveže, pogosto so jim v napoto, jemljejo jih kot manj vredne, družbi nepotrebne ali celo obremenitev za družbo. Toda Bog misli drugače. Že prerok Amos opozarja bogate: »Gorje vam, lahkomiselni na Sionu, brezskrbneži na samarijski gori!« Ali to pomeni, da ne smemo živeti svobodno in brezskrbno in uživati podarjeno nam življenje? Nikakor! Narobe je: če pri tem izključujemo Boga, saj nam je vse, kar smo in kar imamo, podaril On, če gledamo samo nase, zatiskamo pa si oči pred tistimi, ki so na robu družbe in živijo v človeka nevrednih pogojih.
Današnji evangelij pripoveduje zgodbo o bogatinu in Lazarju. Zgodba nam je dobro poznana. Bogatin se je oblačil v škrlat in dragocene tkanine ter se sijajno gostil. Njegovega imena ne poznamo, ker ni pomembno, saj ni nikomur za zgled. Pri njegovih vratih je ležal revež, ki mu je bilo ime Lazar in je imel polno ran po telesu. Ta revež ima ime, ker ga trpljenje ni zlomilo in je lahko zgled za druge. Prvi je ves v prestižu, drugi pa nima nič, a je veliko vreden pred Bogom. Nekdo, ki je materialno bogat, je lahko istočasno duhovno reven in ubog. Materialno ubog človek pa je lahko po drugi strani duhovno zelo globok in bogat ter bogati vse druge. Človek, ki sebično uporablja stvari, se s tem oddaljuje od Boga. Če pustimo reveža pred svojimi vrati in mu ne damo vsaj drobtinic, ki padajo z naše mize, nekaj od svojega preobilja, ne moremo pričakovati lahkega vstopa v Božje kraljestvo.
Zgodi se lahko zaključek zgodbe o bogatašu in Lazarju. Bogataša je doletelo veliko trpljenje, ki nima konca, Lazar pa pristane v Abrahamovem naročju in doživi veliko veselje in srečo. Takrat se bogatin zaveda, da je to stanje Božje pravičnosti, zato želi, da gre Lazar opomnit njegove brate, da takšno življenje vodi v pogubo. Toda odgovor Abrahama je zelo pomenljiv: »Če ne poslušajo Mojzesa in prerokov, se ne bodo dali prepričati, četudi kdo vstane od mrtvih!« Ta prilika nam želi povedati, da moramo biti previdni v svojem zemeljskem življenju, kjer je še vedno mogoče graditi mostove dobrote, kajti enkrat je lahko vse prepozno.
Jože Č.