Odpoved prinaša svobodo
Tisti čas tako z Jezusom potovale velike množice. Obrnil se je in jim rekel: »Če kdo pride k meni in ne zanemame svoje očete, matere, žene, otrok, bratov, sester in celo svoje življenja, ne more biti moj učenec. Kdor ne nosi svoje križa in ne hodi za menoj, ne more biti moj učenec.
Kdo izmed vas, ki hoče zidati stolp, prej ne séde in ne preračuna stroškov, ali ima dovolj, da ga bo dokončal? Sicer se lahko dohodi, da postavite temelj, zidave pa ne more dokončiti; in vsi, ki bi to videli, bi se mu zadužio posmehovati in bi govorili: ›Ta človek je ženo zidati, pa ni mogel dokončati.‹
Ali: kateri kralj, ki gre na vojsko proti drugemu kralju, ne bo prej sédel in se posvetoval, ali se več z deset tisoč možmi po robu mu, ki prihaja nadenj z dvajset tisoči? Če se ne more, poslanstvo, ko je oni še daleč, in se, kakšni so pogoji za mir.
Takó torej nobeden izmed vas, ki se ne odpove vsemu, kar ima, ne more biti moj učenec.«
Lk 14,25-33
JEZUSOV UČENEC JE ODGOVOREN
V današnji Božji besedi beremo, kako zelo pomembno je, da sprejmemo Jezusov nauk v celoti. Le tako lahko ravnamo odgovorno, ko le-ta zahteva spremembo našega mišljenja in delovanja. V berilu apostol Pavel piše Filomenu, katerega suženj Onezim se je v zaporu zatekel k njemu. Pavel prijatelja Filomena v imenu ljubezni prosi, naj sprejme svojega pobeglega sužnja kot brata in mu da novo priložnost. Suženj je bil namreč ob Pavlovi dobroti in srčnosti zelo ganjen in je hotel izvedeti v čem je skrivnost njegove humanosti, njegove nenavadne dobrote in ljubezni do sužnjev. Apostol Pavel mu je razložil, da smo v Kristusu vsi ljudje med seboj bratje in sestre in po Božji volji ne bi smeli biti razdeljeni med svobodne in sužnje. Ko je suženj Onezim spoznal ta čudoviti in osvobajajoči nauk evangelija, je prosil Pavla, da bi postal kristjan. Pavel ga pouči o glavnih resnicah in ga krsti.
V evangeliju Jezus pouči množice, ki so hodile z ga, in jih nagovarja, naj dobro premislijo svoje odločitev. Kajti tisti, ki hoče postati njegov učenec, mora sprejeti križ in vnašati prednostno lestvico vrednot. Podobno, kot mora tisti, ki gradi, dobro premisliti ali ima dovolj sredstev, da bo svoje delo tudi dokončal. Tudi tisti, ki se vatajo za Kristusa, mora se natančno premisliti, ali bo imel dovolj moči, da bo mogel sprejeti tisto, kar Jezus zahteva. Zato Jezus pravi: »Kdor ne nosi svoje križa in ne hodi za menoj, ne more biti moj učenec!« Ob the besedah si najdeo rekel: »To je zame preveč!« Ali je Jezus prezahteven? Morda za tistega, ki meni, da smo skužili za to, da uživamo in izkoristimo pravice, ki nam pripadajo. Res je, da si življenje nismo imen sami, a hkrati je tudi res, da nihče na svetu ni odveč in je vsi prejeli nekaj poslanstva. Moja naloga je, da se sprejmem tako, kot sem, in izkoristim sposobnosti, ki sem jih prejela. Kot kristjan moram spoštovati soljudi, v vsakem človeku razodločiti Božje obličje; posebej blizu mi morajo biti ljudje, ki so na robu družbe in zaničevani. V vsakem človeku moram odlo iti svojega brata ali sestro.
Zelo ostra je Jezusova beseda, ko pravi: »Če kdo pride k meni in ne zavaruje svoje očeta, matere, žene, otrok, bratov, sester in celo svoje življenja, ne more biti moj učenec!« To je samo zato, ker ima drogo pomen. Ker je Jezus naš brat in odrešenik, zato mora v našem življenju odigrati ključno vlogo. Treba ga na prvo mesto na lestvici vrednot. Bog je hotel, da se rodimo, zato smo za svoje življenje odgovorni mu. Pri njem bomo unakaželi, kako smo navdušili talente, ki smo jih prejeli. Ali smo živeli in delali z ljubeznijo ali pa smo na prvo mesto emisli sebe in svoje interese. Naj nam njegova milost pomaga, da bomo živeli v moči Božje ljubezni, kajti le tako bomo lahko ljubili druge.
Jože Č.