Vedno moramo biti pripravljeni
Tisti čas je Jezus rekel svojim učencem: »Ne boj se, mala čreda, kajti vaš Oče je sklenil, da vam dá kraljestvo. Prodajte svoje premoženje in dajte vbogajme. Naredite si mošnje, ki ne ostarijo, neizčrpen zaklad v nebesih, kamor se tat ne približa in kjer molj ne razjeda. Kjer je namreč vaš zaklad, tam bo tudi vaše srce. Vaša ledja naj bodo opasana in svetilke prižgane, vi pa bodite podobni ljudem, ki čakajo, kdaj se bo njihov gospodar vrnil s svatbe, da mu odprejo takoj, ko pride in potrka. Blagor tistim služabnikom, ki jih bo gospodar ob svojem prihodu našel budne! Resnično, povem vam: Opasal se bo in jih posádil za mizo. Pristopil bo in jim stregel. In če pride ob drugi ali tretji nočni straži in jih najde takó, blagor jim!
Védite pa: Če bi hišni gospodar vedel, ob kateri uri pride tat, ne bi pústil vlomiti v svojo hišo. Tudi vi bodite pripravljeni, kajti ob uri, ko ne pričakujete, bo prišel Sin človekov.« Peter je rekel: »Gospod, ali pripoveduješ to priliko za nas ali za vse?«
Gospod je dejal: »Kdo je torej zvesti in preudarni oskrbnik, ki ga bo gospodar postavil nad svojo služinčad, da ji odmeri hrano ob pravem času? Blagor tistemu služabniku, ki ga bo njegov gospodar ob prihodu našel, da tako dela! Resnično, povem vam: Čez vse svoje premoženje ga bo postavil. Če pa ta služabnik reče v svojem srcu: ›Moj gospodar zamuja s svojim prihodom‹ in začne pretepati hlapce in dekle, pojedati, popivati in se upijanjati, bo gospodar tega služabnika prišel ob dnevu, ko ga ne pričakuje, in ob uri, za katero ne ve; presekal ga bo na dvoje in mu dal delež z neverniki. Kajti tisti služabnik, ki spozna voljo svojega gospodarja, a ničesar ne pripravi in ne dela po njegovi volji, bo hudo tepen. Tisti pa, ki je ne spozna in stori kaj takega, kar zasluži udarce, bo malo tepen. Od vsakega, ki mu je bilo veliko dano, se bo veliko zahtevalo, in komur so veliko zaupali, bodo od njega toliko več terjali.«
Lk 12,32-48
BODIMO BUDNI
Ena od temeljnih lastnosti kristjanovega življenja je neprestana pripravljenost, da ga Gospod pokliče. Zato nas Jezus vabi, naj bomo budni in vedno pripravljeni. Če resnično ljubimo Boga, tudi mislimo nanj. Jezus pravi: »Kjer je namreč vaš zaklad, tam bo tudi vaše srce!« Kje pa je naše srce? Pogosto se izgublja v manj pomembnih stvareh in užitkih tega življenja. Glavni cilj kristjana je pričakovanje Jezusovega drugega prihoda ali prehoda iz tega življenja v večno življenje. To nam je Jezus obljubil, vendar želi, da tako živimo, kot nam je on pokazal: da se ne izgubljamo v egoističnem uživanju, v iskanju svoje časti in slave, ampak da živimo ljubezen do bližnjega in po svojih močeh pomagamo ljudem, ki so pomoči potrebni. Če je ljubezen edini resnični zaklad našega srca, pomeni, da smo na pravi poti in nam ni problem biti budni
Dalje je Jezus spodbujal svoje učence: »Ne boj se, mala čreda, kajti vaš Oče je sklenil, da vam da kraljestvo!« Mislim, da sedanje stanje lahko primerjamo z Jezusovim časom: Krščanstvo je vedno bolj odrinjeno na stranski tir, ljudje se ne zmenijo za Boga in mi, ki verujemo, smo vedno bolj podobni mali čredi. Jezus nam danes govori, da se ne smemo bati glede prihodnosti naše vere: naš voditelj ni človek, ki se obrača po vetru, ampak Jezus, ki je Bog in človek. Morda imamo občutek, da živimo v svetu, kjer ima kralj teme največjo moč, a je to le privid. Jezus je močnejši, zato bo na koncu zmagal. To je naše upanje in naša moč, zato se ne bojmo. Morda imamo občutek, da nas je Bog zapustil, oziroma, da je zapustil svojo Cerkev, ko se je v njej dogajalo mnogo hudega: razni škandali, nepravičnosti, zlorabe vseh vrst. Toda bolj kot vsemu drugemu moramo verjeti Jezusu, ki je obljubil, da bo s svojo Cerkvijo vedno, do konca sveta. Marsikaj se je zgodilo zato, da znova naravnamo pogled na Jezusa in opustimo svoje grešne razvade in slo po oblasti in moči, ki je v Cerkvi še vedno preveč prisotna. Povabljeni smo, da v ponižnosti služimo sočloveku in s tem Bogu. V tem je naša budnost.
Evangelist Luka nas tudi poučuje: »Od vsakega, ki mu je bilo veliko dano, se bo veliko zahtevalo, in komur so veliko zaupali, bodo od njega veliko več terjali!« Vsakdo mora odkriti darove, ki jih je prejel, in z njimi trgovati; uporabljati jih v blagor vseh ljudi, s katerimi se srečujemo na svoji življenjski poti. Kristjani smo veliko prejeli, predvsem pa dar Božjega otroštva, zato smo povabljeni, da oznanjamo veselo novico, da nas je naš Gospod vse odrešil in nas naredil za svoje brate in sestre. Kakor Bog nas ljubi, tako moramo tudi mi ljubiti drug drugega. Tako bomo vedno pripravljeni na Božji klic, da se mu pridružimo pri delu za njegovo kraljestvo in, ko bo on hotel, se vrnemo v Očetovo hišo, kjer bo večno veselje in sreča.
Jože Č.