Jezus obljublja uslišanje vztrajne molitve

   Nekoč je Jezus na nekem kraju molil. Ko je nehal, mu je eden izmed njegovih učencev dejal: »Gospod, naúči nas moliti, kakor je tudi Janez naúčil svoje učence.« Rekel jim je: »Kadar mólite, recite: Oče! Posvečeno bodi tvoje ime. Pridi tvoje kraljestvo. Naš vsakdanji kruh nam dajaj od dne do dne in odpústi nam naše grehe, saj tudi mi odpuščamo vsakomur, ki nam je dolžan, in ne daj, da pademo v skušnjavo!«

   In rekel jim je: »Kdo izmed vas, ki ima prijatelja, bo prišel opolnoči k njemu in mu rekel: ›Prijatelj, posodi mi tri hlebe kruha, kajti k meni je s potovanja prišel prijatelj in mu nimam s čim postreči,‹ in mu bo oni znotraj odgovóril: ›Ne nadleguj me! Vrata so že zaprta in moji otroci z menoj v postelji, ne morem vstati in ti dati.‹ Povem vam: Če ne bo vstal in mu dal zato, ker je njegov prijatelj, bo vstal zaradi njegove nadležnosti in mu dal, kolikor potrebuje.

   Tudi jaz vam pravim: Prosíte in vam bo dano! Iščite in boste našli! Trkajte in se vam bo odprlo! Kajti vsak, kdor prosi, prejme; in kdor išče, najde; in kdor trka, se mu bo odprlo.

   Ali je med vami oče, ki bo dal svojemu sinu kačo, če ga bo prosil za ribo? Ali mu bo dal škorpijona, če ga bo prosil za jajce? Če torej vi, ki ste hudobni, znate dajati svojim otrokom dobre darove, koliko bolj bo nebeški Oče dal Svetega Duha tistim, ki ga prosijo.«

Lk 11,1-13

MOLITEV OSVOBAJA

   V današnjem evangeliju se srečamo z vprašanjem molitve. Učenci so Jezusa opazovali pri molitvi, ko se je pogovarjal s svojim Očetom. Zato ga je eden izmed učencev prosil: »Gospod, nauči nas moliti, kakor je tudi Janez naučil svoje učence.« Vsak učitelj ima svoj sistem, kako se notranje zbrati in napolniti svoje »baterije« za delo, ki ga mora opraviti. Učencem je bilo jasno, da je Jezusova molitev drugačna od tiste, ki so jo učili drugi duhovni učitelji v Izraelu ali celo njegov predhodnik. Zato so želeli, da bi se tudi oni znali tako notranje umiriti v pogovoru z Bogom. Prva stvar, ki jo je Jezus učil v molitvi, je bila, da Boga kličemo "Oče". To dejstvo kaže na vrsto odnosa, ki ga je on in naj bi ga njegovi učenci vzpostavljali z Bogom: odnos bližine, domačnosti in zaupanja. Boga Očeta prosimo, naj se da vsem spoznati v svoji svetosti in veličini.

   Jezusova vesela vest je bila, da je prišlo Božje kraljestvo med nas. Torej je ta molitev v

tesnem sozvočju s tem oznanilom. V njej prosimo, da bi bilo to kraljestvo vedno bolj vidno navzoče. Ko ga prosimo, naj nam da vsakdanji kruh, se ozaveščamo, da prejemamo vse iz njegovih rok kot brezplačen dar, čeprav je mnogo stvari sad dela naših rok. Končno je tudi to, da lahko delamo, sad Očetove ljubezni in skrbi za nas. Potopljeni v odrešenje, ki nam ga je Oče podaril s prihodom svojega kraljestva, vemo, da so nam vsi grehi že odpuščeni. To nas usposablja in obvezuje, da tudi mi odpuščamo drugim tako, kot je nam odpuščeno. Na ta način vedno bolj živimo Božje odpuščanje in postajamo Bogu podobni. Če bo molitev v našem življenju na pomembnem mestu, bomo lažje premagovali razne preizkušnje, ki nam jih prinaša življenje. Zelo pomembna je tudi družinska molitev, ker otroci vidijo in doživljajo Božjo bližino. Zgledi staršev vlečejo in spodbujajo mlajše generacije, da uporabljajo ta dragoceni dar, ki nam ga je zapustil Jezus.

   Danes je tudi zunanja slovesnost ob prazniku župnijske zavetnice sv. Magdalene. Magdalena je vzor hoje za Jezusom, potem ko je prejela dar odpuščanja, ko je bila odrešena mnogih grehov. Odpuščanje je dar ljubezni, je Božji dar. Ko odpuščamo drugim, sodelujemo z Božjo ljubeznijo in tako odrešujemo sebe in druge. Magdalena se je zavedala tega Božjega daru, ki ga je bila deležna, zato je ostala zvesta Jezusu tudi v ključnih trenutkih odrešenja: pod križem in ob praznem grobu, ko je prva srečala živega Jezusa, ki je vstal, da bi dokazal, da je življenje onkraj groba resnično in da čaka vsakogar izmed nas.

                                                                          Jože Č.