Kdo je moj bližnji?
Tisti čas je vstal neki učitelj postave, ki je takole skušal Jezusa: »Učenik, kaj naj storim, da dosežem večno življenje?« On pa mu je rekel: »Kaj je pisano v postavi? Kako bereš?« Ta je odgovoril: »Ljubi Gospoda svojega Boga, z vsem srcem in vso dušo, in vso močjo in vsem mišljenjem, in svojega bližnjega kakor sam sebe.« – »Prav si odgovoril,« mu je rekel: »to izvršuj in boš živel.«
Ta se je pa hotel opravičiti in je rekel Jezusu: »In kdo je moj bližnji?« Jezus je povzel besedo in rekel: »Neki človek je šel iz Jeruzalema v Jeriho in je padel med razbojnike; ti so ga oplenili in mu zadali ran ter so odšli in ga pustili na pol mrtvega. Primerilo se je pa, da je šel po isti poti neki duhovnik in ga je videl in šel mimo. Prav tako je tudi levit, ki je prišel na to mesto in ga videl, šel mimo.
Ko pa je neki popoten Samarijan prišel do njega in ga videl, se mu je v srce zasmilil. Pristopil je in vlil v njegove rane olja in vina ter jih obvezal; in posadil ga je na svoje živinče, peljal do gostišča in zanj poskrbel. Drugi dan je vzel dva denarja in dal gostilničarju ter rekel: ›Poskrbi zanj in, kar boš več potrošil, ti jaz nazaj grede povrnem.‹
Kateri izmed teh treh, se ti zdi, je bližnji tistemu, ki je padel med razbojnike?« On je dejal: »Tisti, ki mu je skazal usmiljenje.« Jezus mu je rekel: »Pojdi in tudi ti tako delaj!«
Lk 10,25-37
KDO JE MOJ BLIŽNJI?
Neki učitelj postave je vprašal Jezusa: »Kaj naj storim, da dosežem večno življenje?« Jezus jasno pove, da je izpolnjevanje zapovedi ljubezni do Boga in bližnjega pot, ki vodi v večno življenje. Prava ljubezen zaobjema vse: Boga, bližnjega in samega sebe. Ljubiti je treba z vsem srcem, z vso dušo, z vso močjo in z vsem mišljenjem, kot nas uči Jezus. Boga bi še morda nekako lahko ljubili na ta način, tudi samega sebe, a ko gre za našega bližnjega, se pogosto zatakne. Zvestega prijatelja z lahkoto ljubimo, če pa se v odnosu kaj zatakne, pa je takoj vse drugače. Takrat morda težko gremo čez svoje samoljubje in ostajamo vsak na svojem bregu. Pogosto se ljubezen spremeni v njeno nasprotje – sovraštvo. Verjetno ni večjega sovraštva od sovraštva do tistih, ki so bili nekoč naši bližnji, oziroma so nam bili zelo blizu.
Evangelij pravi, da da je ta učitelj postave hotel sebe opravičiti in je vprašal Jezusa: »In kdo je moj bližnji?« Zato nam Jezus pove priliko o usmiljenem Samarijanu. To vprašanje si tudi v današnjem času postavljajo mnogi, še posebej, ker je danes najbolj pomembno, kako se počutim jaz in da se vse vrti okoli mene, za druge pa nam je malo mar. Zato nam je toliko težje razumeti, da je naš bližnji vsak človek, ki potrebuje našo pomoč. Vsi imamo namreč istega nebeškega Očeta, vsi smo Božji otroci in s tem bratje in sestre. Združuje nas Bog, ki je ljubezen. V priliki o usmiljenem Samarijanu je Jezus pokazal, kako široka sta Božja ljubezen in usmiljenje do vsakega človeka. Ko je povedal, da sta šla tako duhovnik kot levit kar mimo brutalno oropanega človeka, so se lahko poslušalci spraševali, zakaj nista hotela nuditi pomoči, ko sta ga videla napol mrtvega ležati ob cesti. Ali se nista zavedala, da je bil njun bližnji? In zakaj je Samarijan, tujec, ki ni bil vreden spoštovanja, s posebno skrbjo in na lastne stroške ravnal z njim, kot bi skrbel za koga iz svoje družine?
Bodimo pripravljeni pomagati, tudi če so si drugi povzročili težave po lastni krivdi ali malomarnosti. Naša ljubezen in skrb za pomoč drugim v stiski naj bosta praktični. Dobri nameni in izkazovanje sočutja ali empatije do drugih niso dovolj. Naša ljubezen do drugih naj bo tako široka in vključujoča, kot je Božja ljubezen. Troedini Bog nikogar ne izključuje iz svoje ljubezni in skrbi. Njegova ljubezen je brezpogojna. Če želimo biti torej njegovi in njemu podobni, naj bomo pripravljeni delati dobro drugim tako, kot je on dober do nas. Naša ljubezen do Boga se pokaže v ljubezni do bližnjega. Bolj imam nekoga rad, lažje mu pomagam, toda če imam dovolj ljubezni lahko pomagam tudi ljudem, ki mi niso po volji. Zato moram sodelovati z Božjo milostjo.
Jože Č.