Kristusovi učenci prinašajo mir
Tisti čas je Gospod določil še drugih dvainsedemdeset in jih poslal pred seboj po dva in dva v vsako mesto in kraj, kamor je sam nameraval. Rekel jim je: »Žetev je obilna, delavcev pa malo. Prosíte torej Gospoda žetve, naj pošlje delavce na svojo žetev. Pojdite! Pošiljam vas kakor jagnjeta med volkove. Ne nosíte s seboj ne denarnice ne torbe ne sandal in spotoma nikogar ne pozdravljajte! V katero koli hišo pridete, recíte najprej: ›Mir tej hiši!‹ In če bo v njej sin miru, bo na njem počival vaš mir; če pa ne, se mir povrne k vam. V tisti hiši ostanite ter jejte in pijte, kar vam dajo, kajti delavec je vreden svojega plačila. Ne hodíte iz hiše v hišo. V katero koli mesto pridete in vas sprejmejo, jejte, s čimer vam postrežejo. Ozdravljajte bolnike, ki so v njem, in jim govorite: ›Približalo se vam je Božje kraljestvo.‹ V katero koli mesto pa pridete in vas ne sprejmejo, pojdite na njegove ulice in recíte: ›Tudi prah vašega mesta, ki se je prijel naših nog, otresamo na vas, vendar védite, da se je približalo Božje kraljestvo.‹ Povem vam: Sódomi bo na tisti dan laže kakor temu mestu.«
Dvainsedemdesetéri so se veseli vrnili in govorili: »Gospod, celo hudi duhovi so nam pokorni v tvojem imenu.« In rekel jim je: »Gledal sem satana, ki je kakor blisk padel z neba. Glejte, dal sem vam oblast stopati na kače in škorpijone ter na vsakršno sovražnikovo moč. In nič vam ne bo škodovalo. Vendar se ne veselite nad tem, da so vam duhovi pokorni, ampak se veselite, ker so vaša imena zapisana v nebesih.«
Lk 10,1-12.17-20
GOSPOD, DUHOVNIKOV NAM DAJ
Današnji evangelij nam govori o tem, kako je Jezus poslal svoje učence v svet, da bi oznanjali veselo vest. Ta evangelij je vedno aktualen, tudi danes, ko po škofih pošilja v svoj vinograd nove oznanjevalce. Današnjim poslancem se dogaja podobno kot apostolom. Srečujejo se z ljudmi, ki jim prisluhnejo in sprejmejo, pa tudi s takšnimi, ki so se zaprli in nočejo imeti nobenih stiskov z Jezusovim naukom in s Cerkvijo. Morda stanje v današnji družbi jemlje pogum mladim, da bi se odločili za poklic oznanjevalca, saj se družba nagiba k vrednotam, ki so nasprotne krščanstvu in življenju po evangeliju. Opažamo, da je vsako leto manj duhovnikov, kar kliče po spremembi v Cerkvi, ki mora imeti edino (za)upanje v moč Kristusa odrešenika.
Ko je Jezus pošiljal učence oznanjat evangelij v različne kraje, je je naročal učencem: »Žetev je velika, delavcev pa malo. Prosite torej Gospoda žetve, naj pošlje delavcev na svojo žetev!« V času novih maš so tudi naše oči zazrte v nove delavce: ti bodo v svetu, ki je sit vsega, oznanjali, da je samo Jezus pravi odrešenik; ne ponuja nam bogastva na zemlji, ampak nam daje večno življenje. Prosimo in molimo za letošnje novomašnike, naj bi njihova gorečnost za življenje po evangeliju mnogim odprla oči in bi se bolj trudili biti pošteni državljani in dobri kristjani. Čeprav jih je malo, lahko Bog po njih dela velika dela, ki bodo spremenila naše mišljenje, da se zopet dosledneje odločimo iti za Gospodom. Svet, ki zapira vrata svojemu Stvarniku, izgublja tudi spoštovanje pred njegovim stvarstvom. Kdor ubije Boga v svojem srcu, začne v končni stopnji ubijati tudi sočloveka. Temu smo priče skozi vse čase, tudi danes.
Ko so se učenci vračali z misijonskega potovanja, so z veseljem pripovedovali: »Gospod, celo hudi duhovi so nam bili pokorni v tvojem imenu.« Jezus pa jim je odgovarjal: »Ne veselite se nad tem, da so vam duhovi pokorni, ampak se veselite, ker so vaša imena zapisana v nebesih.« Bog vidi vsako naše dejanje, ki je storjeno iz ljubezni in vere v večno življenje. Jezus dela čudeže tudi danes, v kolikor je prisotna globoka vera in da vse storimo iz čiste ljubezni. Mi smo le orodje v Božjih rokah. Če se tega zavedamo in nadvse ljubimo Boga, more po nas storiti neverjetne stvari.
Jože Č.