Sveti Duh nas uči evangelij
Tisti čas je rekel Jezus svojim učencem: »Če me kdo ljubi, se bo držal moje besede in moj Oče ga bo ljubil. Prišla bova k njemu in prebivala pri njem. Kdor me ne ljubi, se ne drži mojih besed; in beseda, ki jo slišite, ni moja, ampak od Očeta, ki me je poslal. To sem vam povedal, dokler sem še med vami. Tolažnik pa, Sveti Duh, ki ga bo Oče poslal v mojem imenu, vas bo učil vsega in spomnil vsega, kar sem vam povedal. Mir vam zapuščam, svoj mir vam dajem. Ne dajem vam ga, kakor ga daje svet. Vaše srce naj se ne vznemirja in ne plaší. Slišali ste, da sem vam rekel: ›Odhajam in pridem k vam.‹ Če bi me ljubili, bi se razveselili, da grem k Očetu, saj je Oče večji od mene. In zdaj sem vam povedal, preden se zgodí, da boste verovali, ko se zgodí.
Jn 14,23-29
LJUBEZEN JE BREZPOGOJNA
V evangeliju Jezus pove svojim učencem: »Če me kdo ljubi, se bo držal moje besede in moj Oče ga bo ljubil. Prišla bova k njemu in prebivala pri njem!« Kogar imaš rad, si zanj pripravljen narediti vse. Prava ljubezen je namreč izzivalna in ne pusti človeka pasivnega. Ali smo sposobni tako ljubiti Boga? Smo, vendar le tedaj, ko se zavedamo, da nas je Bog ljubil že tedaj, ko se je odločil, da nam bo podaril življenje. Bog me ima rad, zato sem sposoben imeti rad svoje bližnje. In čimbolj je moja ljubezen iskrena in čista, toliko bolj čutim, da se mi ta ljubezen vrača, kajti veselega darovalca Bog na poseben način ljubi in ga osrečuje.
Beseda »mir« ni identična z besedo »tišina«. Tišina je nekaj zunanjega, mir pa je nekaj notranjega. Mir je stanje notranje umirjenosti in je hkrati sad čiste vesti. Zato lahko človek ostane notranje miren tudi v najhujši razburkanosti življenja, v konfliktih in nerešenih problemih. Mir, ki nam ga daje vstali Kristus, ni odsotnost sporov, vedrina življenja, zdravje ..., ampak odsotnost tesnobe pred tem, kar se bo zgodilo. Gospod nam ne zagotavlja blagostanja, ampak polnost sinovstva/hčerinstva v ljubečem sledenju njegovim načrtom, ki so dobri za nas. Mir bomo imeli, ko se bomo naučili zaupati v to, kar Oče izbere za nas po svojem Sinu v Svetem Duhu.
Jezus je rekel učencem: »Če bi me ljubili, bi se razveselili, da grem k Očetu!« Želel jim je povedati: Ker mislite nase, ste žalostni, ker odhajam ... To je egoistična ljubezen, ker ne mislijo nanj, temveč nase. Ljubezen, za katero prosi, je ljubezen, ki se zna veseliti, ker bo drugi srečen. Tako ljubezen, ki je zmožna ne misliti nase kot na središče vesolja, ampak kot na prostor, v katerem se počutimo odprte za dajanje in zmožne prejemati: ne v zameno, ampak kot "učinek" prejetega daru. Živeti v ljubezni je enako živeti v nebesih, živeti v Njem, ki je večna ljubezen. Kdor ima Jezusa rad, ta že sedaj gleda Očeta in se veseli snidenja z njim. Jezus in Oče sta eno, kar čutimo v Svetem Duhu, ki nas razsvetljuje in vodi.
Jože Č.