Nova zapoved medsebojne ljubezni
Ko je Juda šel iz dvorane zadnje večerje, je Jezus rekel: »Zdaj je Sin človekov poveličan in Bog je poveličan v njem. Če je Bog poveličan v njem, ga bo tudi Bog poveličal v sebi; in poveličal ga bo takoj. Otroci, le malo časa bom še z vami. Novo zapoved vam dam, da se ljúbite med seboj! Kakor sem vas jaz ljubil, tako se tudi vi ljubíte med seboj! Po tem bodo vsi spoznali, da ste moji učenci, če boste med seboj imeli ljubezen.«
Jn 13,31-35
SPREMENIMO ŽIVLJENJE
K temu nas vabi današnji evangelij. Ko se je Jezus poslavljal od svojih učencev, jim je zaupal skrivnost, kako bo krščanstvo pognalo globoke korenine in bodo tudi sami najbolj srečni in zadovoljni. Apostol Janez je takole zapisal Jezusove besede: »Kakor sem vas jaz ljubil, tako se tudi vi ljubite med seboj! Po tem bodo vsi spoznali, da ste moji učenci, če boste med seboj imeli ljubezen.« Ljubezen je preizkusni kamen in merilo naše iskrenosti: kdor ljubi, doseže vse. Za uspeh je potrebno še dvoje: vztrajnost in potrpežljivost. To so vsi apostoli, misijonarji in svetniki dokazali s svojim zgledom: vztrajali so do konca in zmagali. Vse te lastnosti so še kako pomembne v našem življenju. Če delamo z ljubeznijo, nas le ta žene, da vztrajamo do konca. Samo v moči ljubezni moremo spremeniti svoje življenje.
Ob koncu življenja dobijo mnoge stvari čisto drugo vrednost. Morda šele takrat prav začutimo, kako zelo pomembni so dobri medčloveški odnosi, prijateljstvo, ljubezen in razumevanje v družini. Človek, ki se ozira nazaj v preteklost, spozna, da so v življenju resnično vredne samo tiste stvari, ki so bile narejene z ljubeznijo. Iskanje priznanja slave in časti, nabiranje materialnih stvari, vse to je ob koncu življenja kakor pleve, ki jih veter odnese. Zaradi pomanjkanja medsebojne ljubezni je storjeno veliko slabega: razkoli, vojne in druge grozote. Zato nam Jezus polaga na srce, da se ljubimo med seboj. To je njegova oporoka. Morda je to težko v nekaterih primerih: ko nas nekdo ponižuje in nas daje v nič; ko nam je nekdo neprijeten; ko čutimo, da nam nekdo dela krivico in nas izkorišča, še posebej če je to nekdo naših najbližjih. Tu je težko uresničevati zapoved ljubezni, a Jezus nas vseeno vabi, da mu v ljubezni sledimo.
Ljubezen je glagol, ker za njim stoji resnično življenje: dejavno, brsteče, iščoče. Ljubezen pomeni, da drugemu s svojim obnašanjem priznamo njegovo resnično vrednost, ne glede na to ali nam je simpatičen ali ne. Ljubiti pomeni priznati, da je svetišče Boga v človeku, s katerim se srečujemo. Uporabiti ga za kraj češčenja svojega Boga. Končno je ljubezen tudi hvaležnost. Mi smo svetišče Boga in On je poveličevan v nas, ker nas je prvi ljubil. In se zato, ko ljubimo, šele resnično zavedamo, kako zelo nekaj dragocenega je naše življenje, ker prinašamo Boga svetu.
Jože Č.