Dobri pastir daje večno življenje
Tisti čas je Jezus rekel: »Moje ovce poslušajo moj glas; jaz jih poznam in hodijo za menoj. Dajem jim večno življenje; nikoli se ne bodo pogubile in nihče jih ne bo iztrgal iz moje roke. Moj Oče, ki mi jih je dal, je večji od vseh, in nihče jih ne more iztrgati iz Očetove roke. Jaz in Oče sva eno.«
Jn 10,27-30
KOGA POSLUŠAM?
Ob današnjem evangeljskem odlomku se lahko veliko naučimo. Če ga počasi beremo, se lahko učimo poslušati in slišati Gospodov glas. Preprosto prisluhnimo njemu, ki nas ljubi in govori nam osebno, polaga to na naše srce. Ob tem odlomku nam lahko ostanejo besede: Moje ovce. Katere lastnosti imajo njegove ovce? Jezus pravi: »slišijo moj glas« in »hodijo za menoj«. Da bi lahko poslušali in slišali, moramo najprej zapreti usta in nehati govoriti ter odpreti ušesa, srce in začeti poslušati. Slediti pomeni, da nehamo bežati in se odločimo, da bomo sledili glasu, ki ga slišimo. “Moje ovce poslušajo moj glas...” Ni lahko poslušati. Raztresajo nas stvari okrog nas ali pa smo osredotočeni na to, kar sami hočemo povedati in nam je težko v odprtosti poslušati drugega. To tudi zahteva svoj čas in nam se morda mudi. Ali so tu ljudje, ki bi jim moral posvetiti čas v poslušanju? To je prav tako res, ko gre za poslušanje Gospoda. Bog je tako uredil, da je Božja beseda blizu nam v Svetem pismu. Vendar zahteva svoj čas za branje in ponovno branje, premišljevanje, da bi Božja beseda lahko poniknila v nas in bi mi dovolili sami sebi slišati ta ’glas’, ki govori o miru, ki nas poučuje in nas tolaži. »Govori, Gospod, tvoj služabnik posluša.« (1Sam 3,10)
Če ne sledimo Jezusu, komu potem sledimo? Vedno namreč nekomu sledimo. To je vpisano v našo najglobljo notranjost. Gospod nas vsak dan vodi na dobre pašnike − kraje, kjer se lahko hranimo z njegovo besedo in pijemo iz izvirov žive vode, ki je njegov Sveti Duh. Če se mu pustimo voditi, bomo našli hrano in moč, ki ju potrebujemo, da bomo mogli vedno znova prepoznati njegov glas izmed mnogih drugih, mu slediti in ga udejanjati sredi svojega življenja in časa. Zelo človeško je namreč, da nas ves čas prevevajo panika, tesnoba in strah, zato Jezus želi pomiriti naše srce. Smo v njegovih rokah, v rokah ljubezni. Čeprav se mogoče zdi prezahtevno in se sliši preveč pobožno, je nemogoče priti skupaj brez molitve. Nemogoče je priti skupaj, če vsak sledi le temu, kar mu ugaja in svoji volji. Da bi bili eno v resnični ljubezni in veselju, se moramo obračati k istemu Očetu.
V knjigi Razodetja je zapisano: »Ne bodo več lačni in ne bodo več žejni in nič več jih ne bo žgalo ne sonce ne kakršna koli pripeka. Kajti Jagnje, ki sedi na sredi prestola, jih bo paslo in jih vodilo k izvirom živih vodá; in Bog bo obrisal vse solze z njihovih oči.« Bog nam obljublja, da bomo preko stik in težav, ki jih prinaša življenje na zemlji, prispeli v veselje in radost Božje ljubezni. Radi prisluhnimo Dobremu pastirju, ki nas preko Božje besede in naše osebne povezanosti z njim vodi po varni poti v večno življenje. Odprimo oči in ušesa, da ne bomo preslišali njegovega glasu in opazili Božjega odtisa v vsakem človeku. Naj nam pri tem pomaga Božja milost, ki dela čudeže, saj lahko po njeni moči spet slišimo in spregledamo.
Jože Č.