Jezus da apostolom jesti
Tisti čas se je Jezus spet prikazal učencem pri Tiberijskem jezeru. Razodel pa se je takóle: Simon Peter, Tomaž, ki se imenuje Dvojček, Natánael iz galilejske Kane, Zebedejeva sinova in dva druga izmed njegovih učencev so bili skupaj. Simon Peter jim je rekel: »Ribe grem lovit.« Dejali so mu: »Tudi mi gremo s teboj.« Odšli so in stopili v čoln, toda tisto noč niso nič ujeli. Ko se je že zdanilo, je stal Jezus na bregu, vendar učenci niso vedeli, da je Jezus. Jezus jim je rekel: »Otroci, imate kaj prigrizniti?« Odgovorili so mu: »Nič.« Tedaj jim je rekel: »Vrzite mrežo na desno stran čolna in boste našli.« Vrgli so jo, pa je zaradi obilice rib niso mogli izvleči. Tisti učenec, ki ga je Jezus ljubil, je rekel Petru: »Gospod je.« Ko je Simon Peter slišal, da je Gospod, si je opasal vrhnje oblačilo, ker je bil gol, in se vrgel v jezero. Drugi učenci so pripluli s čolnom in privlekli mrežo z ribami; niso bili namreč daleč od brega, le kakih dvesto komolcev.
Ko so stopili na kôpno, so na tleh zagledali žerjavico in na njej ribo ter kruh. Jezus jim je rekel: »Prinesite ribe, ki ste jih pravkar ujeli!« Simon Peter se je tedaj vkrcal in potegnil na kopno mrežo, polno velikih rib; bilo jih je sto triinpetdeset. In čeprav jih je bilo toliko, se mreža ni raztrgala. Jezus jim je rekel: »Pridite jest!« Toda nobeden izmed učencev si ga ni drznil vprašati: »Kdo si ti?«; vedeli so namreč, da je Gospod. Jezus je prišel, vzel kruh in jim ga ponudil; in prav tako ribo. To je bilo že tretjič, da se je Jezus razodel učencem, odkar je vstal od mrtvih.
Ko so pojedli, je Jezus rekel Simonu Petru: »Simon, Janezov sin, ali me ljubiš bolj kakor tile?« Rekel mu je: »Da, Gospod, ti veš, da te imam rad.« Rekel mu je: »Pasi moja jagnjeta!« Spet, drugič, mu je rekel: »Simon, Janezov sin, ali me ljubiš?« Rekel mu je: »Da, Gospod, ti veš, da te imam rad.« Rekel mu je: »Pasi moje ovce!« Tretjič mu je rekel: »Simon, Janezov sin, ali me imaš rad?« Peter se je užalóstil, ker mu je tretjić rekel: ›Ali me imaš rad?‹, in mu je rekel: »Gospod, ti vse veš, ti veš, da te imam rad.« Jezus mu je rekel: »Pasi moje ovce! Resnično, resnično, povem ti: Ko si bil mlad, si se opasoval sam in si hodil, kamor si hôtel; ko pa se boš postaral, boš raztegnil roke in drug te bo opasal in odvedel, kamor nočeš.« To pa je rekel, da je nakazal, s kakšno smrtjo bo poveličal Boga. In ko je to rekel, mu je dejal: »Hôdi za menoj!«
Jn 21,1-19
OZNAJAJMO VSTALEGA JEZUSA
Vstali Jezus se je večkrat prikazal apostolom. Navadno jih je presenetil pri njihovem običajnem delu, pri ribolovu. Bili so zbegani in še vedno niso mogli doumeti, da to, da je vstal od mrtvih, ni neka halucinacija ali sanjarjenje o tem, kaj bi se po Jezusovem križanju lahko zgodilo, temveč resničnost. Jezus jih je skušal soočiti z realnostjo, ko je zahteval, da mu dajo jesti. Njegovo vstajenje je bilo za vse veliko presenečenje, pa čeprav je o tem, kaj se bo z njim zgodilo, večkrat govoril. Tudi danes je vera v naše vstajenje in večno življenje pri mnogih kristjanih zelo šibka. Nekako še verjamejo, da je Kristus res živel in morda tudi vstal, ampak da bomo vstali tudi mi, se jim pa zdi nepredstavljivo. Toda prav vera v vstajenje mrtvih je pomemben element krščanstva. Če ne verjamemo v to, čemu potem sploh verovati?
Zagotovo nam Apostolska dela pokažejo, zakaj se splača verovati. Apostoli so začeli širiti Jezusov nauk in se niso bali niti groženj, da jih bodo pobili. Kako naenkrat takšna sprememba? Sveti Duh jim je pomagal doumeti bistvo smrti in vstajenja Jezusa. Doumeli so, da s smrtjo ni vsega konec, ampak se nadaljuje novo življenje, zelo drugačno od tega zemeljskega življenja. Jezus nam je s svojo smrtjo in vstajenjem dal zagotovilo, da tudi nas po telesni smrti čaka novo in predvsem lepše življenje, v gledanju Božje slave, življenje miru in ljubezni. Če v to nismo prepričani, ne moremo pričevati. Povabljeni smo, da se vedno znova zatekamo k razodeti besedi, da le-ta postane del nas. Tako bomo napolnjeni z Božjim duhom in radostjo, ki jo daje edino Bog. Vesel kristjan je tudi pričevalni kristjan, zato to veselje, ki nam ga je pridobil Jezus, deli z ljudmi okoli sebe, da se tako množi ljubezen do Boga in med nami.
Zato je na mestu Jezusovo vprašanje: »Simon, Janezov sin, ali me ljubiš?« Trikrat je Petru zastavil to vprašanje. Ker je Peter trikrat zatajil Jezusa, mora trikrat izpovedati svojo ljubezen. Njegov odgovor je izziv za nas, da tudi mi prevetrimo svoje krščansko življenje in Jezusu odgovorimo: »Gospod, ti vse veš, ti veš, da te imam rad!« To zmoremo samo v resnični veri, ki je prežarjena z močjo Svetega Duha. Vera je milost, ki jo Bog daje vsakomur, na nas pa je, ali to milost sprejmemo ali ne. On nam pušča svobodo, da se sami odločimo za ali kako drugače. V luči vstajenja bo morda naša odločitev za nekoliko lažja. Samo pogumno. Jezus zelo pogosto pravi: »Ne bojte se!«
Jože Č.