Čez osem dni je prišel Jezus
Pod noč tistega dne, prvega v tednu, ko so bila vrata tam, kjer so se učenci zadrževali, iz strahu pred Judi zaklenjena, je prišel Jezus, stopil mednje in jim rekel: »Mir vam bodi!« In ko je to rekel, jim je pokazal roke in stran. Učenci so se razveselili, ko so videli Gospoda. Tedaj jim je Jezus spet rekel: »Mir vam bodi! Kakor je Oče mene poslal, tudi jaz vas pošiljam.« In ko je to izrekel, je dihnil vanje in jim dejal: »Prejmite Svetega Duha! Katerim grehe odpustite, so jim odpuščeni; katerim jih zadržite, so jim zadržani.«
Tomaža, enega izmed dvanajstérih, ki se je imenoval Dvojček, pa ni bilo med njimi, ko je prišel Jezus. Drugi učenci so mu torej pripovedovali: »Gospoda smo videli.« On pa jim je rekel: »Če ne vidim na njegovih rokah rane od žebljev in ne vtaknem prsta v rane od žebljev in ne položim roke v njegovo stran, nikakor ne bom veroval.«
Čez osem dni so bili njegovi učenci spet notri in Tomaž z njimi. Jezus je prišel pri zaprtih vratih, stopil mednje in jim rekel: »Mir vam bodi!« Potem je rekel Tomažu: »Polôži svoj prst sèm in poglej moje roke! Daj svojo roko in jo polôži v mojo stran in ne bodi neveren, ampak veren.« Tomaž mu je odgovóril in rekel: »Moj Gospod in moj Bog!« Jezus mu je rekel: »Ker si me videl, veruješ? Blagor tistim, ki niso videli, pa verujejo!«
Jezus je vpričo svojih učencev stóril še veliko drugih znamenj, ki niso zapisana v tej knjigi; ta pa so zapisana, da bi vi verovali, da je Jezus Mesija, Božji Sin, in da bi s tem, da vérujete, imeli življenje v njegovem imenu.
Jn 20,19-31
BOG JE USMILJEN
Prva nedelja po veliki noči se imenuje bela nedelja, ker so na to nedeljo novokrščeci, ki so bili krščeni na veliko soboto pri velikonočni vigiliji, odložili bela oblačila, ki so jih nosili v znamenje krsta. V današnjem evangeliju srečamo apostola Tomaža, ki ni bil prisoten, ko se je Jezus prvič prikazal apostolom. Kljub pripovedovanju apostolov, da so videli vstalega Jezusa, ni mogel verjeti, da je to res. Hotel se je na svoje oči prepričati. Ko je Jezus znova prišel med zbrane učence, je rekel Tomažu: »Položi prst sem in poglej moje roke!« Takrat je Tomaž spregledal in veroval. Zato mu je Jezus rekel: »Ker si me videl, veruješ? Blagor tistim, ki niso videli, pa verujejo!« V mislih je imel kristjane, ki Jezusa niso poznali kot človeka, a kljub temu verujejo vanj in ga sprejemajo za svojega odrešenika. Med njimi smo tudi mi, ki se v današnjem času zbiramo v Jezusovem imenu in se zahvaljujemo za dar Božjega umiljenja. On nas sprejema takšne, kot smo, odpušča nam grehe in nam odpira prihodnost, ki ima zanesljiv cilj: večno življenje. Jezusa se ne moremo dotakniti s svojimi rokami, dotikamo se ga s svojo vero, upanjem in ljubeznijo.
Apostolska dela nam povedo, da se je po rokah apostolov dogajalo veliko znamenj in čudežev med ljudmi. Ali danes čudežev ni več? Vsak dan se dogajajo, a jih zaradi premajhne vere ne opazimo. Jezus je še vedno živ med nami in deluje kot nekoč. Ne moremo ga videti s telesnimi očmi, zato ga prosimo, da bi nam odprl duhovne oči, da bi tako videli, kako izliva svojo ljubezen na vse ljudi in stvari. To so videli mnogi svetniki in druge karizmatične osebe, ki so s svojo vero odprli zakladnico Božje ljubezni in usmiljenja. Ena izmed njih je bila sv. Favstina Kowalska, kateri se je usmiljeni Jezus prikazoval in ji posebej priporočal, da se zatekamo k njegovemu usmiljenju.
Ta nedelja je tudi nedelja Božjega usmiljenja. Praznik usmiljenja ne sme biti le dan posebnega češčenja Boga v skrivnosti usmiljenja, temveč mora biti za vse ljudi prošnja posebej za velike milosti, če so skladne z Božjo voljo. Prav s tem praznikom je Jezus povezal velike obljube. Največjo med njimi je povezal s svetim obhajilom, ki ga prejmemo na ta dan - to je obljuba »popolnega odpuščanja krivde in kazni« oziroma obljuba take milosti, kakor jo prejmemo samo pri zakramentu svetega krsta. Veličina praznika je tudi v tem, da lahko vsi, celo tisti, ki se šele ta dan spreobrnejo, izprosijo velike milosti, če so skladne z Božjo voljo.
Jože Č.