Potrebno je bilo, da je Kristus vstal od mrtvih
Prvi dan tedna je prišla Marija Magdalena navsezgodaj, še v temi, h grobu in je videla, da je kamen odstranjen od groba. Tedaj je stekla in prišla k Simonu Petru in k drugemu učencu, ki ga je imel Jezus rad, ter jima rekla: »Gospoda so vzeli iz groba in ne vemo, kam so ga položili.« Peter in óni drugi učenec sta šla ven in se odpravila h grobu. Skupaj sta tekla, vendar je drugi učenec Petra prehítel in prvi prišel h grobu. Sklônil se je in videl povôje, ki so ležali tam, vendar ni vstopil. Tedaj je prišel tudi Simon Peter, ki je šel za njim, in stopil v grob. Videl je povôje, ki so ležali tam, in prtič, ki je bil na Jezusovi glavi, a ne ob povôjih, temveč posebej zvit na drugem mestu. Tedaj je vstopil tudi oni drugi učenec, ki je prvi prišel h grobu; in videl je in veroval. Nista še namreč razumela Pisma, da mora Gospod vstati od mrtvih.
Jn 20,1-9
KRISTUS JE VSTAL
Obhajamo praznik vseh praznikov, ki nas spominja na največji čudež, Kristusovo vstajenje. Na veliki petek so apostoli žalostni in prestrašeni. Večinoma so se skrivali, da jih ne bi našli. Pod križem je bil samo apostol Janez in žene, ki so Jezusa še posebej ljubile. Jezusa so sneli s križa in položili v grob. Hud udarec za vse, saj niso vedeli, kakšen preobrat se bo zgodil. Jezus je svoje vstajenje večkrat napovedal, a njegovi učenci tega niso doumeli, zato so bili ob njegovi smrti žalostni, potrti, polni strahu in niso imeli volje do življenja. Njihov učitelj naj bi se za vedno poslovil; njihovi upi, da bo rešil Izrael izpod jarma tuje oblasti, so bili pokopani. Toda na velikonočno jutro se je vse spremenilo.
Evangelij pravi, da so žene zgodaj zjutraj šle h grobu, da bi Jezusa mazilile. Toda pričakalo jih je presenečenje. Našle so prazen grob. Zato je Marija Magdalena tekla nazaj in rekla Petru: »Gospoda so vzeli iz groba in ne vemo, kam so ga položili!« Peter in Janez takoj tečeta h grobu, da se na svoje oči prepričata ali je to res. Toda kljub temu še ne razumeta, kaj se je zgodilo. Osnovno vprašanje je, ali Kristus živi tudi po svoji smrti na križu? To se je razblinilo, ko jih je Jezus obiskal, se z njimi pogovarjal, čeprav je bil drugačen, spremenjen. Ko so učenci videli, da resnično živi, so začeli verovati, saj so se na svoje oči prepričali. Njihovo veselje je bilo neizmerno in jim je dajalo moč, da so bili pripravljeni tudi umreti zanj.
Zato lahko vzkliknemo s psalmistom: »To je dan, ki ga je naredil Gospod.« Veselimo se, saj smo odrešeni in zlo nima več moči. Aleluja, vstal je in vstali bomo tudi mi, kajti tudi to nam je obljubil. Verujemo, da bo vse izpolnil, ker je resnično Božji Sin. Zato je velika noč praznik veselja. Narava se prebuja in dobiva nov zagon. Tudi naše duše se prebujajo iz spanja, Jezus jih prebuja s svojo besedo in s svojim zgledom. Radujmo se in radost delimo z vsemi ljudmi, aleluja.
Jože Č.