Jezusova spremenitev
Nekako osem dni po teh besedah je vzel s seboj Petra, Janeza in Jakoba in šel na goro molit. Medtem ko je molil, se je videz njegovega obličja spremenil in njegova oblačila so belo sijala. In glej, dva moža sta se pogovarjala z njim; bila sta Mojzes in Elija. Prikazala sta se v veličastvu in govorila o njegovem izhodu, ki ga bo dopolnil v Jeruzalemu. Petra in ona dva, ki sta bila z njim, pa je premagal spanec. Ko so se zdramili, so videli njegovo veličastvo in ona dva moža, ki sta stala ob njem. In ko sta odhajala od njega, je Peter rekel Jezusu: »Učenik, dobro je, da smo tukaj. Postavimo tri šotore: tebi enega, Mojzesu enega in Eliju enega.« Ni namreč vedel, kaj govori. Medtem ko je to govoril, pa se je naredil oblak in jih obsenčil, in ko so šli v oblak, jih je obšla groza. Iz oblaka se je zaslišal glas: »Ta je moj Sin, moj Izvoljenec, njega poslušajte!« In ko se je ta glas zaslišal, je bil Jezus sam. Oni pa so molčali in tiste dni niso nikomur povedali, kaj so videli.
Lk 9,28-36
V VERI SE RAZODEVA BOG
Vsi se zavedamo, da biti kristjan ni lahko poslanstvo. Okolje, v katerem živimo, je vse prej kot krščansko, zato smo vsi v veliki skušnjavi, da bi se obračali po vetru. To je Jezus dobro vedel, zato je nekaterim svojim učencem pred svojim trpljenjem dal priložnost, da so vsaj malo začutili, kakšna bo prava večnost. Nebesa obstajajo, ker nam tako govori tudi naše srce, vendar je pot do tja težka, a vredna truda. Naj bodo molitev, post in spokorna dela sredstva, ki nam bodo utrjevala pot h končnemu cilju, življenju z Jezusom v nebesih.
Ko Bog izroča Abrahamu obljubljeno deželo, sklene z njim zavezo. Tako v 1. Mojzesovi knjigi (15,5–12.17–18) beremo o prvi sklenitvi zaveze med Bogom in Abrahamom po zelo starodavnem obredu. Enak obred je izpričan tudi pri drugih ljudstvih starega Vzhoda. Bistvena pri tem sta globok spanec in strah, ki sta znamenji skrivnosti in dogajanja. Abraham je veroval Gospodu in ta mu je to štel v pravičnost. Veroval je! Čemu oziroma komu je veroval? Abraham je veroval Božji obljubi – veroval je, da bo Gospod izpolnil, kar mu je obljubil. Bog je v svoji dobroti neizmeren. Toliko je čudežev, ki se dogajajo vsak dan, a mi jih ne vidimo in zato dvomimo v Boga. Treba se je ustaviti in gledati velika Božja dela, podobno kot je Abraham v mirni noči, posejani z zvezdami, prepoznal Božjo navzočnost. Kdor se zna čuditi skladno urejenemu stvarstvu, je odprt za Boga in bo slej ko prej v svojem srcu občutil toploto Božje ljubezni.
Apostol Pavel v pismu Filipljanom (3,17–4,1) postavi v luč vse človekovo bivanje, ki kaže svojo usmerjenost v prihodnost. Kdo je Kristusov učenec? Tisti, ki se ne boji križa in trpljenja. Zato je Pavel spodbujal Filipljane, naj ne posnemajo zgledov tistih, ki so sovražniki križa. Kdor hodi za Kristusom, pričakuje njegov prihod iz nebes, kjer je poveličan v Božji slavi. Nebesa so kraj, kjer bo naše ubogo telo prejelo podobo Kristusovega poveličanega telesa. Ustvarjeni svet bo odrešen. Nas bo dokončno pritegnil vanj, v to telesno zvezo med Bogom in stvarstvom v Jezusu Kristusu, ki v sebi uteleša zvezo med Bogom in človekom, nebesi in zemljo.
Lukov evangelij v odlomku (9,28b–36), edini pove nekaj tudi o vsebini pogovora med Jezusom, Mojzesom in Elijem na gori, kjer se je Jezus spremenil in pokazal svoje veličastvo. Govorili so o Jezusovi smrti. Ta pa je v odrešenju sveta najpomembnejša. Pred očmi apostolov Jezus s svojim spremenjenjem pokaže, kar v resnici je. Oglasi se glas nebeškega Očeta, ki opozori na svojega izvoljenega Sina, razlaga Jezusovo smrt na križu kot dejanje odrešenja človeštva. Nanjo se nanaša vse, kar se dogaja. Apostoli na koncu spet vidijo samo Jezusa samega. V njem je vsa polnost skrivnosti: njegov odnos do celotne stare zaveze, njegov trajni odnos z Očetom in Svetim Duhom. Le-ta kot oblak obsenči tudi apostole, ki simbolizirajo prihodnjo Cerkev. Vse je vključeno v Kristusa. Njegovo spremenjenje na gori je razodetje navzočnosti troedinega Boga in vse odrešenjske zgodovine v Jezusovem telesu, vnaprej določenem za dramo smrti na križu. V tem telesu je zapečatena zaveza med Bogom in človekom.
Vsi hrepenimo po raju. Nebesa nosimo v svojem srcu. Naj nam bo zgled Jezus, ki se je vračal k svojemu Očetu po poti trpljenja. Bog nam pomagaj, da bi zmogli iti vase in v globinah svojega srca srečati Boga, ki nas vabi na pot odrešenja.