Grešnik ne sme obsojati grešnika
Tisti čas je Jezus krenil proti Oljski gori. Zgodaj zjutraj se je spet napótil v tempelj. Vse ljudstvo je prihajalo k njemu, on pa je sédel in jih učil. Pismouki in farizeji so tedaj pripeljali ženo, ki so jo zalotili pri prešuštvovanju. Postavili so jo v sredo in mu rekli: »Učitelj, tole ženo smo zasačili v prešuštvovanju. Mojzes nam je v postavi ukazal take kamnati. Kaj pa ti praviš?« To so govorili, ker so ga preizkušali, da bi ga lahko tožili. Jezus se je sklonil in s prstom pisal po tleh. Ko pa so ga kar naprej spraševali, se je vzravnal in jim rekel: »Kdor izmed vas je brez greha, naj prvi vrže kamen vanjo.« Nato se je spet sklonil in pisal po tleh. Ko so to slišali, so drug za drugim odhajali, od najstarejših dalje. In ostal je sam in žena pred njim. Jezus se je vzravnal in ji rekel: »Kje so, žena? Te ni nihče obsódil?« Rekla je: »Nihče, Gospod.« In Jezus ji je dejal: »Tudi jaz te ne obsojam. Pojdi in odslej ne gréši več!«
Jn 8,1-11
KDOR JE BREZ GREHA
V evangeliju se srečamo z Jezusom, ki ni iskal samovšečnosti, ampak je z ljubeznijo iskal človeka. Nasproti njemu so trdosrčni in samovšečni farizeji, ki se počutijo varuhe zakona. Pri njih je izražena trdota individualizma, kjer ima vsak svoj prav in to privede do spopadov in obračunavanja. Pogosto napadajo Jezusa, toda on kljub temu, da so trdi in zaverovani vase, prihaja v tempelj in kaže na Očeta tako, da uči ljudi. Ima oblast, toda njegova oblast je drugačna: služenje in oznanjanje novega nauka ljubezni in usmiljenja. Kamorkoli je prišel, je polno življenja.
V to oazo prihajajo farizeji; s seboj vlečejo ženo, ki je bila zasačena pri prešuštvovanju. Hočejo ji soditi po postavi. Farizeji so postavo zlorabljali, ker so bili trdosrčni in grešni. Hoteli so ženo kamenjati. Zakaj? Za kamenjanje je značilno, da vsi mečejo kamne, zato se ne ve, kateri kamen jo je ubil, ali kdo je vrgel ta kamen. Nočejo priznati svoje krivde in nočejo se spremeniti. Danes je kamenjanje opravljanje, ko postavimo človeka pred zid in vsakdo vrže kamen svojega jezika. Grešen človek hoče v druge zmetati vse, kar ga teži: vso svojo trdoto in sovraštvo. Kristus odrešuje človeka tako, da se skloni, skloni se do tal in piše s svojim prstom na kamnita tla. Kamni so podoba trdosrčnosti. Jezus vrača človeku Božjo podobo. Tudi mi smo k temu poklicani.
Žena je tudi podoba Cerkve, ki ni zvesta Kristusu. Vara tako, da išče nadomestke ljubezni. Jezus nas je prišel odrešit iskanja ljubezni na napačnih mestih in na napačen način. Odmika se od tistih, ki mislijo, da vse vedo. Farizeji pritiskajo, a Jezus se vzravna in zahteva od njih odgovornost: »Kdor je brez greha, naj prvi vrže kamen vanjo!« Vabi nas, da gremo na globoko in prevzamemo svoj del odgovornosti in se odrečemo »kamenjanju« jezika. Kristus nas želi dvigniti iz naše ukrivljenosti vase, kar je posledica greha. Teža greha nas namreč ukrivi, Jezus pa nas dviga in rešuje s svojo ljubeznijo in usmiljenjem.
Jože Č.