Jezus se med molitvijo spremeni
Tisti čas je Jezus vzel s seboj Petra, Janeza in Jakoba in šel na goro môlit. Medtem ko je molil, se je videz njegovega obličja spreménil in njegova oblačila so belo sijala. In glej, dva moža sta se pogovarjala z njim; bila sta Mojzes in Elija. Prikazala sta se v veličastvu in govorila o njegovem odhôdu, ki ga bo dopolnil v Jeruzalemu. Petra in druga dva, ki sta bila z njim, pa je premagal spanec. Ko so se zdramili, so videli njegovo veličastvo in oba moža, ki sta stala ob njem. In ko sta odhajala od njega, je Peter rekel Jezusu: »Učenik, dobro je, da smo tukaj. Postavimo tri šotore: tebi enega, Mojzesu enega in Eliju enega.« Ni namreč vedel, kaj govorí. Medtem ko je to govóril, pa se je narédil oblak in jih obsenčil, in ko so šli v oblak, jih je obšla groza. Iz oblaka se je zaslišal glas: »Ta je moj Sin, moj Izvoljenec, njega poslúšajte!« In ko se je ta glas zaslišal, je bil Jezus sam. Oni pa so molčali in tiste dni niso nikomur povedali, kaj so videli.
Lk 9,28-36
MOLITEV NAS SPREMINJA
Na prvo postno nedeljo smo bili z Jezusom v puščavi, kraju, ki nas usmerja k bistvenemu, k srečanju s samim seboj. Na drugo postno nedeljo pa smo povabljeni na goro, ki je bliže nebu, ponuja nam razgled na zemeljske nižave in nas obenem odpira Bogu. Puščava in gora nas povedeta v srce evangelija. Zato jima evangelisti dajo tak poudarek. Evangelij pravi, da se je Jezusov obraz na gori Tabor razsvetlil. To dejanje se je učencem globoko vtisnilo v spomin. Kar so videli je bilo resnično. Na gori Tabor je v nekem trenutku, ko se je Jezus pogovarjal s nebeškim Očetom, prišla pri njem v polnosti do izraza njegova Božja narava, ki je bila skrita v njem. Obraz, ki ga je Jezus pokazal na Gori Tabor, je bil nekaj posebnega.
Gora, na katero je Jezus povabil Petra, Janeza in Jakoba, nas spominja na goro Sinaj, kjer je Mojzes doživel razodetje Boga. Ko se je s Sinaja vrnil k ljudstvu, je njegovo obličje žarelo. Tako močno je žarel, da so se mu Aron in ljudstvo bali približati. Evangelist Luka nam s podobami iz druge Mojzesove knjige želi povedati: Jezus je novi Mojzes. Če je Mojzes izpeljal Izraelce iz egiptovske sužnosti, bo Jezus izpeljal celotno človeštvo iz sužnosti greha. Zares smo v srcu evangelija. Drugo, kar nakaže evangelist Luka, pa je, da nas molitev spreminja, nas notranje razsvetljuje. Zato je krščanska kontemplacija, z drugo besedo potopitev v Boga preko molitve, bistvena razsežnost krščanske duhovnosti. Molitev zares spreminja, molitev zares navdihuje in razsvetljuje.
Dva moža, ki sta se pogovarjala z Jezusom med njegovo spremenitvijo, sta bila Mojzes in Elija. Prvi predstavlja postavo, drugi preroke. V postavi in prerokih je bila izvoljenemu ljudstvu izročena zaveza z Bogom. V Jezusu je dopolnjena, tako rekoč zapečatena. Učenci so zadremali, ko so se zbudili, je Peter hotel postaviti tri šotore, nato jih je obsenčil oblak in iz oblaka je spregovoril glas: »Ta je moj Sin, moj Izvoljenec, njega poslušajte!« Šli so v oblak skupaj z Jezusom. Jezusov učenec gre skupaj z Jezusom v »oblak trpljenja«, na križ, šele nato je deležen njegovega vstajenja. Kako tolažilno sporočilo! Verujmo in glejmo naprej, tudi če smo v oblaku trpljenja, v oblaku dvomov, v oblaku preizkušenj, v oblaku nesmisla, v oblaku nevere, v oblaku brezupa. Veter Duha prežene tudi najbolj črne oblake.
Jože Č.