Bodite usmiljeni, kakor je Bog usmiljen
Tisti čas je Jezus rekel svojim učencem: »Vam pa, ki poslušate, pravim: Ljubíte svoje sovražnike, delajte dobro tistim, ki vas sovražijo. Blagoslavljajte tiste, ki vas preklinjajo, in molíte za tiste, ki grdo ravnajo z vami. Tistemu, ki te udari po enem licu, nastavi še drugo, in kdor ti hoče vzeti plašč, mu tudi obleke ne brani. Vsakemu, ki te prosi, dajaj, in če kdo vzame, kar je tvoje, ne zahtevaj nazaj. In kakor hočete, da bi ljudje storili vam, storite vi njim. Če ljubite tiste, ki ljubijo vas, kakšno priznanje vam gre? Saj tudi grešniki ljubijo tiste, ki njih ljubijo. Če namreč delate dobro tistim, ki delajo dobro vam, kakšno priznanje vam gre? Tudi grešniki delajo isto. In če posojate tistim, od katerih upate dobiti nazaj, kakšno priznanje vam gre? Tudi grešniki posojajo grešnikom, da prejmejo enako. Vi pa ljubíte svoje sovražnike. Delajte dobro in posojajte, ne da bi za to kaj pričakovali. In vaše plačilo bo veliko in boste sinovi Najvišjega, kajti on je dober tudi do nehvaležnih in hudobnih. Bodite usmiljeni, kakor je usmiljen tudi vaš Oče! Ne sodíte in ne boste sojeni. Ne obsojajte in ne boste obsojeni. Odpuščajte in vam bo odpuščeno. Dajajte in se vam bo dalo; dobro, potlačeno, potreseno in zvrhano mero vam bodo nasuli v naročje. S kakršno mero namreč merite, s takšno se vam bo odmerilo.«
Lk 6,27-38
LJUBITE TISTE, KI VAS NE MARAJO
Današnji evangelij pred nas postavlja veliko preizkušnjo, saj Jezus pravi: »Ljubite svoje sovražnike! Delajte dobro tistim, ki vas sovražijo!« Božja ljubezen je neprimerno večja od največje človeške ljubezni. Zato Jezus od nas zahteva, da svojo ljubezen razdajamo vsem ljudem, tudi tistim, ki nas ne marajo ali nas celo sovražijo. To ima svoj smisel, saj samo ljubezen zdravi. Če bomo podžigali sovraštvo, se razvija samo še večja sovražnost. Če pa takega človeka ljubimo ali vsaj sprejemamo, se njegovo srce počasi odtaja in prej ali slej pride do sprave. Če ne hranimo sovraštva, le-to počasi odmre in na njegovo mesto more stopiti ljubezen: najprej nebogljena, a se kmalu okrepi in prepoji vse telo in duha. Tistega, ki te ima rad, ni težko sprejemati. Zatakne se pri ljudeh, ki so drugačni, ki imajo o nas slabo mnenje in nas pred drugimi dajejo v nič. Jezus nam hoče povedati, da ljubezen ni lepo čustvo, ampak napor. Ko moraš pozabiti nase in biti čimbolj velikodušen do vseh, s katerimi se srečuješ.
»Prvi človek je iz prsti, zemeljski, drugi človek pa je iz nebes!« je apostol Pavel pisal Korinčanom. Telesnemu rojstvu iz mesa in krvi sledi duhovno rojstvo iz vode in Duha, kar predstavlja zakrament svetega krsta. Nismo rojeni za to življenje, ki mine, ampak za večno življenje, ki je pri Bogu. Na zemlji smo v šoli ljubezni, kjer se učimo sprejemati in ljubiti drug drugega, saj je le-to edina pomembna stvar, ki nam omogoča resnično rast v duhovnem smislu. Vse drugo je sicer precej pomembno, ampak glede na ljubezen nima prave vrednosti. Kaj je ljubezen je apostol Pavel dobro opisal v prvem pismu Korinčanom v 13. poglavju. Pravi, da je potrpežljiva, dobrotljiva, da ni nevoščljiva, se ne ponaša, se ne napihuje, ni brezobzirna, ne išče svojega, ne da se razdražiti, ne misli hudega. Vse prenaša, vse veruje, vse upa, vse prestane. Če gledamo ljubezen v tej perspektivi in ne iščemo svojih koristi in svojega ugodja, ni nobene ovire, da ne bi ljubili tistih, ki so nam kaj slabega storili.
Ko nam Jezus pravi: »Ljubite svoje sovražnike!«, pri tem ne gre samo za dobro naših sovražnikov, temveč predvsem za naše dobro. Ljubezen lahko sprosti veliko energijo in nas obvaruje pred zlom. Teolog Moltmann pravi, da tisti, si se z nekom spusti v odnos sovraštva, postaja z vsakim dnem bolj hudoben in zloben, pa četudi je bil v začetku še tako dober! Ni lahko ljubiti tistega, ki nas sovraži. Toda kljub temu sta usmiljenje in ljubezen močnejša in bolj podobna Bogu, kot pa vsako maščevanje in vračanje zla z zlom. Iskreno prosimo Jezusa: »Jezus, pomagaj mi imeti rad tiste, ki jih ne maram in me krivično obsojajo!«
Jože Č.