Blagor ubogim, gorje bogatinom
Tisti čas je Jezus šel z dvanajsterimi dol in se ustavil na ravnem kraju. Ob njem je bila velika množica njegovih učencev in silno veliko ljudstva iz vse Judeje in Jeruzalema ter iz tirskega in sidónskega primorja. Jezus se je ozrl po svojih učencih in govóril: »Blagor vam, ubogi, kajti vaše je Božje kraljestvo. Blagor vam, ki ste zdaj lačni, kajti nasičeni boste. Blagor vam, ki zdaj jokate, kajti smejali se boste. Blagor vam, kadar vas bodo ljudje sovražili, izobčili in sramotili ter vaše ime zavrgli kot zlo zaradi Sina človekovega! Razveselite se tisti dan in vriskajte od sreče, kajti vaše plačilo v nebesih je veliko. Prav tako so namreč njihovi očetje ravnali s preroki. A gorje vam, bogataši, kajti svojo tolažbo že imate. Gorje vam, ki ste zdaj siti, kajti lačni boste. Gorje vam, ki se zdaj smejete, kajti žalovali in jokali boste. Gorje vam, kadar bodo vsi ljudje lepo govorili o vas, kajti prav tako so njihovi očetje delali z lažnimi preroki!«
Lk 6,17.20-26
BLAGOR VAM
V današnjem evangeliju nas Jezus vabi, da živimo po drugačnih vrednotah, kot jih ponuja svet. Vrednote, ki nekaj veljajo v tem svetu, so: denar, uživanje, ugled, moč in popularnost. To niso vrednote Božjega kraljestva. Za le-to potrebujemo druge vrednote: uboštvo, čistost srca, usmiljenost, resnica, dobrota, mir … Evangeljske vrednote najdemo v blagrih. Jezus pravi: »Blagor vam, ubogi, kajti vaše je Božje kraljestvo!« Ne vemo, kako so ljudje tistega časa razumeli ta stavek, a v naših ušesih ne zveni prijetno. »Ali bomo šele v nebesih deležni pravega veselja, da smo odrešeni in živimo kot kristjani?« Vsi bi bili radi srečni in zadovoljni že sedaj. Svet, v katerem živimo, je res nepopoln in vendar ne bi bili radi žalostni in odtujeni. Zdi se, da nas Jezus želi osrečiti tudi v tem zemeljskem življenju, zato nam govori, da uboštvo ni nekaj slabega. Kdor je ubog, je dovolj ponižen in na razpolago, da lahko Bog po njem uresniči svoje načrte.
Prerok Jeremija svari Izraelce in posledično vse nas: »Preklet mož, ki zaupa v človeka in se opira na bitje iz mesa, njegovo srce pa se odmika od Gospoda!« Dobro je, če se imamo radi med seboj, a ne smemo postati preveč pozemeljski. Bog je naš stvarnik, zato ga ne smemo izključevati, ampak mora biti vir naše ljubezni do ljudi okrog nas. Da bomo mogli živeti blagre, moramo biti duhovno prebujeni in odprti za Božje delovanje. Kahlil Gibran pravi: »Duhovno prebujenje je najpomembnejša stvar v življenju. To je edini smisel našega bivanja!« In prav k temu nas Jezus vabi, ko nam razodeva načela, ki nas vodijo v skrivnost Božjega kraljestva. To so blagri, v katerih blagruje uboge, lačne, žalostne in zapostavljene zaradi evangelija, kajti zvestoba v preizkušnjah jih vodi v večno veselje. Zato prisluhnimo preroku Jeremiju, ki pravi: »Blagoslovljen mož, ki zaupa v Gospoda!« Le zaupanje vanj nas odpira za zvesto hojo za Jezusom in nam pomaga, da ga bomo častili z vsakodnevno molitvijo.
Jezus pa poleg blagrovanja izreka: »Gorje vam!« Komu? Bogatašem, ki se zanašajo na svoje premoženje, tistim, ki jim je najpomembnejše lastno veseljačenje in uživanje in morda še najbolj neverjetno: »Gorje vam, kadar bodo vsi ljudje lepo govorili o vas!« Če nas vsi hvalijo, nismo več izziv za druge, ker je naše življenje preveč sprejemljivo in ni v soglasju z evangelijem. Tudi današnje javno mnenje je nenaklonjeno evangeliju in sprejema bolj tiste, ki ne živijo evangelija. Na zemlji smo nepopolni, zato se moramo vedno truditi, da bi bili čimbolj podobni Jezusu. Kdor tako živi, je neprijeten za današnjo družbo, ker s svojim življenjem razkriva slabosti lagodnega življenja.
Jože Č.