Hudič skuša Jezusa
Jezus se je vrnil od Jordana poln Svetega Duha in Duh ga je vodil štirideset dni po puščavi, hudič pa ga je skušal. Tiste dni ni nič jedel, in ko so se končali, je postal lačen. Hudič mu je rekel: »Če si Božji Sin, reci temu kamnu, naj postane kruh.« Jezus mu je odgovoril: »Pisano je: Človek naj ne živi samo od kruha.« Nato ga je hudič povedel gor, mu v hipu pokazal vsa kraljestva sveta in mu rekel: »Tebi bom dal vso to oblast in njihovo slavo, kajti meni je izročena in jo dam, komur hočem. Če torej mene moliš, bo vsa tvoja.« Jezus mu je odgovoril: »Pisano je: Gospoda, svojega Boga, môli in njemu samemu služi!«
Potem ga je hudič odvedel v Jeruzalem, ga postavil vrh templja in mu rekel: »Če si Božji Sin, se vrzi od tukaj dol; kajti pisano je: Svojim angelom bo zate zapovedoval, da te obvarujejo in: Na rokah te bodo nosili, da z nogo ne zadeneš ob kamen.«
Jezus mu je odgovoril: »Rečeno je: Ne preizkušaj Gospoda, svojega Boga!« Ko je hudič končal z vsemi skušnjavami, se je umaknil od njega do primernega časa.
Lk 4,1-13
SPREMENIMO SVOJE ŽIVLJENJE
V sredo smo začeli s štiridesetdnevnim postom. Postni čas postaja za mnoge zanimiv, saj so v svojem blagostanju spoznali, da nikamor ne vodi prekomerno uživanje hrane, pijače in drugih stvari. Postni čas je milostni čas, ko naredimo analizo življenja in spremenimo svojo držo do sebe, ljudi okoli sebe in Boga. Potrebno je, da se srečamo sami s seboj, kajti tako se bomo srečali tudi z drugimi ljudmi in Bogom. Postni čas nas vabi k poslušanju (branju) Božje besede, k spreobrnjenju, molitvi in bratski ljubezni. Posebno v letu vere spremenimo svojo smer in se naravnajmo v smeri nebeškega kraljestva, kamor nas vabi Jezus. Svoje manjše ali večje križe nosimo za njim in z njim, saj nas peljejo k pravemu cilju.
Marsikdo se večkrat sprašuje, kje se neha njegova svoboda. Ljudje smo veliki egoisti, vendar si tega nočemo priznati. Vsi, ki so pri koritu, bi radi čim več načrpali iz proračuna ali iz podjetij, ni pa jim mar za delavce in ljudi, ki komaj preživijo. Najhujši tiran pa je vsakdo sam sebi, ko postane suženj svojih strasti. Postni čas je priložnost, da malo prevetrimo svoje življenje in naredimo nove korake k boljšim medsebojnim odnosom.
Apostol Pavel je pisal Rimljanom (10,8-13), naj se ne izgovarjajo, da je Bog daleč. To je namenjeno tudi nam. Božja beseda nam je namreč zelo blizu, položena je v naše srce. Vera ne prihaja iz razuma, ampak iz srca, ki časti Boga in se zahvaljuje za velika Božja dela ljubezni. Zato velja tudi za nas: »Kdor bo klical Gospodovo ime, bo rešen.«
V evangeliju po Luku (4, 1-13) beremo o preizkušnjah, ki jih je preživel Jezus med svojo pripravo na oznanjevanje vesele blagovesti. Če je bil Kristus izpostavljen hudemu duhu, moramo tudi mi računati s skušnjavami. Kako jih je Jezus premagal? S postom in molitvijo. Ti dve sredstvi sta najmočnejši za premagovanje skušnjav in za utrjevanje vere. Zato se trudimo za vsakdanjo molitev in zmernost v uporabi zemeljskih dobrin. »Človek ne živi samo od kruha!« Mi kristjani bi se morali zavedati, da ne živimo samo od kruha in materialnih stvari. Jezus nas spodbuja, da bi poskrbeli za svojo duhovno hrano. Srce in duša potrebujeta hrano za življenje. Duhovna hrana je v prvi vrsti Božja beseda zapisana v Svetem pismu. Polno živimo le, če se v ljubezni, razumevanju, dobroti in pozornosti razdajamo za druge. Ta postni čas se še posebej potrudimo z branjem Božje besede in uresničevanjem zapovedi ljubezni. Če bomo zmogli drobne odpovedi samim sebi in pozornosti do bližnjega, bomo doživeli notranje veselje in polnost življenja. Pri tem naj nam Bog pomaga in nas varuje v skušnjavah, ki nas odvračajo od dobrega in službe bližnjemu v ljubezni.