Pismo se izpolnjuje na Jezusu
Ker so že mnogi poskušali urediti poročilo o dogodkih, ki so se zgodili med nami, kakor so nam jih sporočili tisti, ki so bili od začetka očividci in služabniki besede, sem sklenil tudi jaz, ko sem vse od začetka natančno poizvedel, tebi, spoštovani Teófil, vse po vrsti popisati, da spoznaš zanesljivost naukov, o katerih si bil poučen. Tisti čas se je Jezus v môči Duha vrnil v Galilejo in glas o njem se je razširil po vsej okolici. Učil je po njihovih shodnicah in vsi so ga slavili. Prišel je v Nazaret, kjer je odraščal. V soboto je po svoji navadi šel v shodnico. Vstal je, da bi bral, in podali so mu zvitek preroka Izaija. Odvil je zvitek in našel mesto, kjer je bilo zapisano: ›Duh Gospodov je nad menoj, ker me je mazilil, da prinesem blagovest ubogim. Poslal me je, naj oznanim jetnikom prostost in slepim, da spregledajo, da zatirane pustim na svobodo, da oznanim leto Gospodove milosti.‹ Nato je zvitek zvil, ga vrnil služabniku in sédel. Oči vseh v shodnici so bile uprte vanj. In začel jim je govoriti: »Danes se je to Pismo izpolnilo tako, kakor ste slišali.«
Lk 1,1-4;4,14-21
VESELI V SODELOVANJU
Današnji evangelij nam spregovori o Jezusovi vrnitvi v domači kraj, kjer je odraščal. Tam je bral preroka Izaija: »Duh Gospodov je nad menoj, ker me je mazilil, da prinesem blagovest ubogim!« Ko je Jezus to prebral zbranim v sinagogi, je dodal: »Danes e je to Pismo izpolnilo tako kot ste slišali!« In vemo, kaj je sledilo: vrgli so ga iz shodnice. Je pač tako, da ne želimo, da bi kdo od tistih, ki jih poznamo, izstopal s svojo modrostjo, boljšimi idejami, bolj zglednim življenjem. Vse, kar je boljše nas izziva in če je zadeva boljša v moralnem smislu, nam takšno ravnanje vzbuja slabo vest. In vendar je Jezus hotel prav to, da bi kristjani izzivali druge z drugačnim, bolj svetim življenjem. Tudi mi večkrat nismo nič boljši od Nazarečanov. Samo dve možnosti imamo: da Jezusa sprejmemo, ali ga zavržemo. Prišel je, da bi bil Pot, Resnica in Življenje. Brez njega bi še vedno živeli v duhovni temi. Sedaj je pravi čas, da se odločimo za pot spreobrnjenja, kasneje bo lahko že prepozno.
Prerok Nehemija je rekel ljudstvu: »Ne bodite žalostni, kajti veselje v Gospodu je vaša moč.« Te besede so primerne za vsak čas, tudi danes, ko je na svetu toliko gorja, ko nas na vseh koncih in krajih omejuje epidemija. Vse to lahko premagamo samo s pomočjo Gospoda. Bolj bomo žalostni in godrnjavi, bolj slabo nam bo šlo. V tej situaciji moramo biti veseli, saj Bog želi da smo veseli in zaupamo v njegovo moč. Njegova moč je neizmerna in vsako težavo, pa naj bo še tako velika in nepremagljiva, z lahkoto premaga. On ki je stvarnik in odrešenik zmore vse. Na nas je, ali sodelujemo z njim, ali pa se sami trudimo, s svojo močjo. Toda naša moč je zelo skromna proti moči Boga, ki bdi nad nami. Vsaka težava je zgolj šola našega življenja in Gospod nas na ta način poučuje. Bodimo odprti in dovzetni za njegovo milostno delovanje, kajti le tako bomo vedno imeli dober razlog za veselje. Prav v veselju je naša moč, zato se nikoli ne vdajamo žalosti in brezupu, kajti Bog ima še posebej rad vesele ljudi. Takšne nas je tudi ustvaril.
Apostol Pavel nam v prvem pismu Korinčanom lepo opiše kako je ustvarjeno naše telo in kako vsak ud sam zase nič ne pomeni, ampak samo skupaj, vsak s svojo funkcijo tvorijo popolno telo. Prav tako pravi: »Vi ste Kristusovo telo in vsak posameznik je njegov ud!« Vsakdo izmed nas daje Cerkvi na voljo svoje talente ali darove, ki jih je prejel od Boga. Samo kot skupnost lahko tvorimo Kristusovo Cerkev. Kot posameznik lahko sicer nekaj naredim, ampak kot skupnost, v kateri vlada ljubezen in razumevanje, lahko naredim mnogo več, saj se naši darovi dopolnjujejo in vsakdo more dobro opravljati svoje naloge. Če ne sodelujemo s Kristusom, nekaj manjka na njegovem telesu. Na svetu namreč nihče ni odveč, zato moramo sodelovati in skupaj graditi Jezusovo kraljestvo miru in ljubezni. Naj nam Gospod pri teh prizadevanjih izdatno pomaga, da bo naše življenje služenje Bogu in bližnjemu.
Jože Č.