Oče pričuje o Sinu
Tisti čas je ljudstvo živelo v pričakovanju in so se v srcu vsi spraševali o Janezu, če ni morda on Mesija. Janez pa je vsem odgovóril: »Jaz vas krščujem z vodo, pride pa močnejši od mene, in jaz nisem vreden, da bi mu odvezal jermen njegovih sandal; on vas bo krstil s Svetim Duhom in ognjem. Ko je vse ljudstvo prejemalo krst in je bil tudi Jezus krščen ter je molil, se je odprlo nebo. Sveti Duh je prišel nadenj v telesni podobi kakor golob in zaslišal se je glas iz neba: »Ti si moj ljubljeni Sin, nad teboj imam veselje.«
Lk 3,15-16.21-22
TI SI MOJ LJUUBLJENI OTROK
Nedelja Jezusovega krsta nas ne spominja le na Jezusov krst v reki Jordan, ampak tudi na naš krst. Janez Krstnik je rekel: »Jaz vas krščujem z vodo, pride pa močnejši od mene … on vas bo krstil s Svetim Duhom.« Krščanski krst ni le oblivanje z vodo in zunanje znamenje, da se hočeš spreobrniti, kot je bil to Janezov krst, ampak gre za krst s Svetim Duhom. Samo ta krst nam da potrebno moč, da se vprašamo, v koliki meri smo zares drugačni, bolj Božji. Vse je odvisno od sodelovanja z milostjo, ki nam jo krst podarja. Ker smo daleč od svoje idealne podobe, je prav da razmislimo, ali res živimo iz milosti našega krsta oziroma ali sodelujemo s krstno milostjo in postajamo čimbolj podobni Jezusu.
Jezus je bil brez greha, zato se mu ne bi bilo potrebno krstiti, a je iz ponižnosti stopil v vrsto za krst, da bi nam pokazal, da je potrebna ponižna drža pred Bogom. Postal je glasnik Božjega usmiljenja do vseh bratov in sester, še posebej do najbolj ubogih in najmanjših. Ozdravljal je tiste, ki so bili bolni in v svoji notranjosti zlomljeni. Iskal je tiste, ki so bili izgubljeni. V očeh tistih, ki so imeli v rokah oblast, je veljal za zdraharja, ki je rušil sistem. To se je pogosto ponavljalo v zgodovini in dobri kristjani so bili in so še preganjani, ker njihova filozofija sloni na vrednotah, ki »ogrožajo« sistem oblastnikov. Vsi smo bili krščeni, ker so v našem imenu takrat vero izpovedali naši starši in botri. Sedaj smo odrasli in moramo sami pokazati, da verujemo v Jezusa in ga sprejemamo za svojega učitelja.
Od dneva krsta prebiva v nas Sveti Duh. Na ta dan smo postali bratje in sestre v Kristusu. Pri svojem krstu je vsak od nas postal član Božjega ljudstva. Že zaradi tega dejstva se ne moremo nikoli počutiti same. In po drugi strani se naše dolžnosti ne končajo pri nas samih, ampak segajo do drugih. Življenje, bivanje drugih nam mora postati tako pomembno, kot naše lastno življenje. Naj nam Gospod pomaga, da bomo svojo vero jemali resno, da nas bo Jezus, ko bomo končali tuzemsko življenje, predstavil Očetu kot svoje brate oziroma sestre.
Jože Č.