Božja Modrost prebiva med izvoljenim ljudstvom
Modrost poveličuje sama sebe,
sredi svojega ljudstva se hvali.
V občestvu Najvišjega odpira svoja usta,
pred njegovimi trumami se hvali:
»Jaz sem izšla iz ust Najvišjega
in kakor megla prekrila zemljo.
Jaz sem na nebeških višavah postavila svoj šotor,
moj prestol je stal na oblačnem stebru.
Tedaj mi je zapovedal Stvarnik vsega,
moj Stvarnik mi je odkazal prostor za šotor.
Rekel je: ›V Jakobu postavi svoj šotor,
v Izraelu prevzemi svojo dediščino!‹
Pred vekom, od začetka, me je ustvaril
in na veke ne bom nehala biti.
V svetem šotoru sem pred njim opravljala službo,
potem sem se utrdila na gori Síon.
Tako mi je dal, da počivam v ljubljenem mestu,
v Jerúzalemu je moja oblast.
V poveličanem ljudstvu sem se zakoreninila,
v Gospodovem deležu, v njegovi dediščini.«
Sir 24,1-4.8-12
BODIMO LUČ
V začetku leta je vsakdo poln načrtov in želja, a vsi vemo, da se uresniči le majhen del načrtovanega. Človekova domišljija nima meja, zato jo je treba vedno omejiti in ji nakazati pravo smer. Jezus je postal človek z enim samim namenom, da bi nam pokazal pravo smer, ki nam ne zagotavlja popolne sreče na zemlji, ampak usmerja naš pogled naprej, v onostranstvo, v polnost našega življenja. On je luč, ki sveti še danes in nam pomaga, da v temi zmot in prevar lahko najdemo pravi izhod. V teh božičnih praznikih govorimo in pojemo o luči, ki je premagala temo noči, o zvezdi, ki je razsvetlila temno nebo. O tej luči znova govori današnji evangelij. Oklenimo se te luči z molitvijo, prošnjami in zahvaljevanjem.
Modri Sirah pripoveduje o veličini modrosti: »Pred vekom, od začetka, me je ustvaril in na veke ne bom nehala biti!« Modrost je večna in je največja dobrina za katero moremo prositi. Samo Bog je zares moder. On je popoln in to noče skrivati pred drugimi. On se razdaja vsem, ki ga iščejo in hrepenijo po njem. Če hočemo postati modri, stopimo v njegovo šolo: bodimo ponižni in odprti za resnico o sebi, o naših bližnjih in o Bogu. Modrost ni v znanju, ki se danes ponuja na vsakem koraku, a nas pogosto odvrača od pravega cilja našega življenja. Znanje namreč pogosto človeka spelje na pot samohvale in poviševanja samega sebe in lahko izgubi smisel za presežno. Modrost je v ponižni drži in zavedanju, da je to, kar vem, le en majhen delček, da pa je Bog neskončna modrost, ki ponižno in z ljubeznijo vodi vse naše življenje in delovanje.
V prvi vrstici Janezovega evangelija beremo: »V začetku je bila Beseda in Beseda je bila pri Bogu in Beseda je bila Bog!« Na začetku vsega je Bog, ki vse ustvarja in vsemu daje svoj pečat. On je luč, ki je prišla na svet, toda mnogi je niso sprejeli. Luč namreč ogroža temo, ogroža naše slabe misli, slabe namene, razkrinkava zmote. Če sprejmemo luč, spoznamo svoje zmote in spremenimo svojo življenjsko smer, spremenimo sebe. To je zelo naporno delo, veliko lažje je drugim kazati na njihove napake. Toda luč smo takrat, ko dajemo dober zgled, ko živimo tako, kot narekuje modrost, ko živimo po Jezusovem nauku. Samo Bog nam lahko pomaga, da smo modri, da smo luč. Prosimo ga, da bi se lahko odprli njegovi milosti in njegovi ljubezni.
Jože Č.