Beseda je meso postala in se naselila med nami
V začetku je bila Beseda in Beseda je bila pri Bogu in Beseda je bila Bog. Ta je bila v začetku pri Bogu. Vse je nastalo po njej in brez nje ni nastalo nič, kar je nastalo. V njej je bilo življenje in življenje je bilo luč ljudi. In luč sveti v temí, a temà je ni sprejela. Bil je človek, ki ga je poslal Bog; ime mu je bilo Janez. Prišel je zaradi pričevanja, da bi namreč pričeval o luči, da bi po njem vsi sprejeli vero. Ni bil on luč, ampak pričeval naj bi o luči. Resnična luč, ki razsvetljuje vsakega človeka, je prihajala na svet.
Beseda je bila na svetu in svet je po njej nastal, a svet je ni spoznal. V svojo lastnino je prišla, toda njeni je niso sprejeli. Tistim pa, ki so jo sprejeli, je dala moč, da postanejo Božji otroci, vsem, ki verujejo v njeno ime in se niso rodili iz krvi ne iz volje mesa ne iz volje moža, ampak iz Boga. In Beseda je meso postala in se naselila med nami. Videli smo njeno veličastvo, veličastvo, ki ga ima od Očeta kot edinorojeni Sin, polna milosti in resnice.
Janez je pričeval o njej in klical: »To je bil tisti, o katerem sem rekel: Ta, ki bo prišel za menoj, je pred menoj, ker je bil prej kakor jaz.« Kajti iz njegove polnosti smo vsi prejeli milost za milostjo. Postava je bila namreč dana po Mojzesu, milost in resnica pa je prišla po Jezusu Kristusu. Boga ni nikoli nihče videl; edinorojeni Bog, ki biva v Očetovem naročju, on nam je razlóžil.
Jn 1,1-18
BESEDA JE POSTALA ČLOVEK
»Bog je nekoč govoril očetom po prerokih, v teh dneh poslednjega časa pa nam je spregovoril po Sinu!« je zapisal pisatelj pisma Hebrejcem. V tem stavku je povzeto bistvo vsega evangelija: Bog se poniža in je kot otrok prepuščen ljudem, da ga sprejmejo ali zavržejo. Tako se dogaja s slehernim otrokom, ki pride na svet. V glavnem ga starši sprejmejo kot neprecenljivi dar, a veliko je tudi otrok, ki so oropani za ljubezen in zavrženi. Zato je vsakoletno božično praznovanje priložnost, da je družina več časa skupaj in da vsi njeni člani začutimo, kako lepo je, če sprejemamo drug drugega kljub našim napakam in slabostim. Jezus se je rodil, da bi mi vsi začutili, da je življenje vrednota, za katero se splača veliko žrtvovati in potrpeti.
Pričakovanje otroka je vedno vesel dogodek, tako za starša kot za njegove najbližje sorodnike. Življenje nas vedno navdaja z novim upanjem, da ne bomo izumrli, da bo rod ostal, da tako ne bomo pozabljeni. Zato se ne smemo čuditi, da božič vsi praznujemo, verni in neverni, otroci, mladostniki in odrasli. Večina izrazi to svoje veselje z obdarovanji. Rojstvo Odrešenika pomeni neprecenljivi dar, začetek nove dobe, ponovno vzpostavitev povezave med nebom in zemljo. Jezus je med nami, veselimo se in praznujmo. Zahvaljujmo se mu, da je hotel biti naš odrešenik. Bog je Beseda, ki vse ustvarja, začetek in konec, smisel slehernega življenja. Srečni smo, ker smo sami del te Besede, ustvarjeni po Božji podobi in sličnosti. Rodili smo se z razlogom in Jezus je prišel živet k nam kot človek, da bi nam pokazal, kako je sleherno življenje sad popolne ljubezni. Nihče ni odveč. Veselimo se z Bogom, ki ni obupal nad človeštvom. Tudi mi lahko prispevamo svoj dar. Darujemo lahko svoj čas drugemu človeku, ki potrebuje našo navzočnost in našo dobro besedo.
Ob tem ko drug drugega obdarujemo, se moramo zavedati, da to počnemo v spomin na tisti največji in najdragocenejši dar, ki smo ga prejeli od Boga, to je Jezusa Kristusa, ki nam prinaša večno življenje. Jezus prihaja med nas in nam pove, da nismo prah v vesolju, temveč da smo ljubljeni otroci nebeškega Očeta. Prinaša nam svojo luč, da bi nas njena svetloba spremljala skozi temne ure našega zemeljskega bivanja. Prinaša nam mir in toplino. Odprimo svoja srca temu neprecenljivemu Božjemu daru. Če ga bomo sami sprejeli v svoje srce, ga bomo lahko tudi dajali drugim.
Jože Č.