Koledar dogotkov

Last month August 2020 Next month
M T W T F S S
week 31 1 2
week 32 3 4 5 6 7 8 9
week 33 10 11 12 13 14 15 16
week 34 17 18 19 20 21 22 23
week 35 24 25 26 27 28 29 30
week 36 31

Prijava

Jezus pokliče prve učence

    Ko je množica pritiskala nanj in poslušala Božjo besedo, on pa je stal ob Genezareškem jezeru,  je zagledal dva čolna pri bregu; ribiči so pravkar stopili iz njiju in izpirali mreže. Stopil je v enega izmed čolnov, bil je Simonov, in Simona prosil, naj odrine malo od kraja. Sédel je in učil množico iz čolna. Ko pa je nehal govoriti, je rekel Simonu: »Odrini na globoko in vrzite mreže za lov!« Simon mu je odgovoril: »Učenik, vso noč smo se trudili, pa nismo nič ujeli, a na tvojo besedo bom vrgel mreže.« In ko so to storili, so zajeli veliko množino rib, tako da so se jim mreže začele trgati. Pomignili so tovarišem v drugem čolnu, naj jim pridejo pomagat. Prišli so in napolnili oba čolna, tako da sta se začela potapljati. Ko je Simon Peter to videl, je padel Jezusu pred noge in rekel: »Pojdi od mene, Gospod, ker sem grešen človek!« Nad ulovom rib, ki so jih zajeli, je osupnil on in vsi, ki so bili z njim, prav tako pa tudi Jakob in Janez, Zebedejeva sinova, ki sta bila Simonova družabnika. Tedaj je Jezus rekel Simonu: »Ne boj se! Odslej boš lovil ljudi.« In ko so potegnili čolna na kopno, so pustili vse in šli za njim.

Lk 5,1-11

 

 

POŠLJI MENE

   Božja beseda 5. nedelje med letom nas vabi, da sledimo Božjemu klicu. Kako nas sledimo nekomu, ki ga ne poznamo? Največji problem je naša predstava o Bogu. Pogosto si ga predstavljamo kot strogega sodnika, pred katerim je najbolje zbežati in se nekam skriti. Vendar naš Bog ni tak. On nas ljubi in si želi sodelovanja z nami. Če nas ima nekdo rad, se ob njem dobro počutimo in si želimo biti čim več časa z njim. Bog nas kliče in vabi, da hodimo za njim. Nekatere kliče na pot duhovništva ali redovništva, nas vse pa, da smo priče veselega oznanila. Bog dela čudovite reči. Mnogi smo doživeli Božji dotik na lastni koži ali pa videli čudeže, ki jih dela v današnjem času. Naše poslanstvo je, da veselo oznanjamo to, kar smo videli in slišali ali pa celo občutili.

   Mnogokrat se zaradi svoje nepopolnosti čutimo nesposobne za oznanjevanje. To se je zgodilo tudi preroku Izaiju (6,1-8), kajti ob videnju Božjega veličastva je zaznal svojo nepopolnost: »Gorje mi, izgubljen sem, ker sem mož z nečistimi ustnicami …« Prerok je v tistem trenutku mislil, da bo pogubljen, ker je videl neskončno Božjo svetost in svojo grešnost. Kmalu pa je spoznal, da Bogu ni nič nemogoče. Bog lahko vsakogar očisti in prenovi s svojo milostjo. Tistega, ki ga izbere, pa usposobi za preroško službo, da oznanja njegova velika dela. Zato se mu odprimo in prisluhnimo njegovemu klicu.

   Apostol Pavel nam v 1. pismu Korinčanom (15,1-11) zagotavlja, da smo po trdnosti vere in življenju po evangeliju na poti rešitve. Evangelij je moralni kodeks za zdravo, smiselno življenje. Marsikdo se oddalji od njega in sprejme za vodilo »kreposti«, ki so v nasprotju z evangelijem. Tako postavi na vrh lestvice vse tisto, kar služi samo njemu in njegovemu napredku na družbeni lestvici. Zato nas Bog še posebej vabi, da oznanjamo evangelij resnice, ki nas varuje pred zablodami današnjega sveta.

   V evangeliju po Luku (5,1-11) beremo o čudežu, ki se zgodi na Jezusovo besedo. Peter kljub temu, da vso noč lovi ribe in nič ne ujame, na Jezusovo besedo znova odrine na globoko in ulovi neverjetno količino rib. Peter v svoji odprtosti za Boga čuti, da je Jezus Božji poslanec, vendar ob čudežu spozna, da je grešen človek, ki ni vreden Jezusove bližine. Jezus pa ga v odgovor pokliče za apostola. Podobno je z nami. Včasih se lahko še tako trudimo, pa ni pravega uspeha. Ko se odpremo Bogu, se stvari spremenijo. Tudi mi smo le grešni ljudje, kar lahko spoznamo šele ob stisku z Božjo svetostjo. Zaradi pomanjkanja odprtosti za Boga mnogi v sebi ne čutijo nobene grešnosti in kljub velikim napakam, ki jih delajo v svojem življenju, ne uvidijo, da je sploh kaj narobe. Če bi začutili Božjo bližino in Božjo svetlobo, potem bi v trenutku spoznali svojo grešnost in svojo temo in se iskreno pokesali.

   Jezus nas vabi, da odrinemo na globoko. Ni lahko zapustiti varne obale in se podati v negotovost globine. Toda to je mnogokrat pomembno. In Jezus ima razumevanje za to. Zato je Petru in nam vsem rekel: »Ne bojte se! Le pogumno odrinite na globoko in pred vami se bodo odprla nova obzorja, ki jih sedaj še ne slutite.«