Vsi bodo deležni zveličanja

   V petnajstem letu vladanja cesarja Tiberija, ko je bil Poncij Pilat upravitelj Judeje in Heród četrtni oblastnik Galileje, njegov brat Filip pa četrtni oblastnik Iturěje in Trahonítide ter Lizánija četrtni oblastnik Abilene in ko sta bila vélika duhovnika Hana in Kajfa, je v puščavi prišla Božja beseda Janezu, Zaharijevemu sinu. Prehodil je vso jórdansko pokrajino in oznanjal krst spreobrnjenja v odpuščanje grehov, kakor je pisano v knjigi govorov preroka Izaija: »Glas vpijočega v puščavi: Pripravite Gospodovo pot, zravnajte njegove steze! Vsaka dolina naj se napolni in vsaka gora in hrib naj se zniža. Kar je krivo, naj bo ravno in razkopana pota naj bodo gladka. In vse človeštvo bo videlo Božje odrešenje.«

Lk 3,1-6

BOG NE POZABI NA NAS

Današnja Božja beseda nas želi opogumiti, da bi v svojem življenju zaupali v Boga. Osebe opisane v današnji Božji besedi imajo nekaj skupnega: so Judje, ki so živeli v izgnanstvu, apostol Pavel je bil v zaporu in Janez Krstnik je živel v puščavi. Vsi so pričakovali Gospoda. Prerok Baruh nam želi povedati, da tudi če nas ljudje od časa do časa pozabijo, nas Bog nikoli ne pozabi. Jezusovo rojstvo v naših srcih bo vesel dogodek, ko bo vse počiščeno, ko bo v srcih prostor za ljubezen in odpuščanje. Ko so krivice pozabljene in si sprte strani podajo roko, pride tudi Božji blagoslov in mir, ki ga svet ne more dati.

   V evangeliju srečamo Janeza Krstnika, ki oznanja prihod Odrešenika. Prebiva v puščavi in kliče: »Kar je krivo, naj bo ravno in razpokana pota naj bodo gladka. In vse človeštvo bo videlo Božje odrešenje.« Danes ne bi govoril nič drugače, ko bi bolj natančno ocenil dogajanje v sodobni družbi. Priča smo velikim nerešenim vprašanjem, ki so povezana z lakoto, begunci, vojnami, epidemijo in različnimi oblikami izkoriščanja človeka. Drugače sploh ne more biti, kajti tam, kjer Bog nima svoje domovinske pravice, je tudi človek postavljen na stranski tir. Zato nas adventni čas vabi k prenovi srca, kajti tam je vse narobe. V srcu se rojevajo naše misli, besede in naša dejanja, ki so odraz nas samih. Advent je pravi čas, da malo uredimo svoje srce, da ostranimo navlako slabih odnosov, raznih grešnih nagnjenj in vsega, kar nas razdvaja in uničuje naše življenje. Le tako bomo pripravili prostor Jezusu, da se bo mogel znova roditi v našem čistem in plemenitem srcu, ki ga vodi ljubezen do Boga in do bližnjega.

   Advent je čas priprave na pomemben dogodek, ki ni le spomin na nekdanje čase, ampak gre za resnično novo rojstvo. Četudi velikokrat pozabimo na Boga, nas on nikoli ne pozabi. Adventni čas nas spominja na čudovito Božjo obljubo vsem ljudem, ki se je spolnila z Jezusovim prihodom na ta svet. To je znamenje, da nas Bog ljubi, ker nam je poslal svojega edinorojenega Sina Jezusa. Bog ljubi vsakogar izmed nas, zato nas ne more pozabiti. Tudi mi, če nekoga ljubimo, veliko mislimo nanj. Tega se še posebej zavedajmo, če pridemo v stisko in se nam zdi, da nas je celo Bog zapustil. Ne, ni nas zapustil, ni pozabil na nas, ampak nas spodbuja, da sodelujemo z njegovo milostjo. Če to storimo, kmalu pride rešitev. Rešitev je vedno v Bogu, ki je vsemogočen in večen.

                                                                                Jože Č.