Naše odrešenje je blizu
Tisti čas je Jezus rekel svojim učencem: »Znamenja bodo na soncu, luni in zvezdah. Na zemlji bo stiska med narodi v zmedi zaradi bučanja morja in valov. Ljudje bodo ginili od strahu in pričakovanja tega, kar bo prišlo nad ves svet, kajti nebeške sile se bodo majale. In tedaj bodo videli Sina človekovega priti na oblaku z močjo in veliko slavo. Ko se bo to začelo dogajati, se vzravnajte in dvignite glave, kajti vaše odrešenje se približuje.« »Varujte se, da vam sŕca ne bodo obtežena z razuzdanostjo, pijanostjo in življenjskimi skrbmi in da vas tisti dan ne ujame iznenada kakor zanka. Prišèl bo namreč nad obličje vse zemlje. Zato čujte in vsak čas molíte, da bi zmogli ubežati vsemu temu, kar se bo zgodilo, in stopiti pred Sina človekovega.«
Lk 21,25-28.34-36
PRIPRAVIMO SRCA
Stopili smo v adventni čas, ki je priprava na božič. To ne pomeni le zunanje priprave na velik praznik, ampak veliko bolj notranjo pripravo, da uskladimo svoje življenje tako, da pridemo v harmonijo s seboj oziroma Božjim bistvom v nas. Prav je, da v tem času malo več molimo, a to ni vse. Potrebno je tudi nesebično služenje bratom in sestram, še posebej tistim ki so v kakršni koli stiski, predvsem tako, da jim namenimo delček svojega časa in toplo besedo. V cerkvah in po domovih smo postavili adventne vence, ki so lahko lep okras, vendar imajo tudi globlji duhovni pomen. Na njem so štiri sveče, ki predstavljajo štiri adventne nedelje. Tokrat prižigamo prvo svečo, ki v temino prinaša malo svetlobe. S vsakim tednom gori več sveč in postaja svetlejše. Tudi mi nosimo v srcu drobno lučko, ki sveti. Naj z vsako nedeljo bolj močno sveti, da bo Jezus, ki se rojeva v našem srcu, s svojo svetlobo razsvetlil naše srce in nam prinesel upanje, veselje, ljubezen in mir. K temu nas spodbuja tudi Božja beseda.
V knjigi preroka Jeremija beremo: »Glej pridejo dnevi, govori Gospod, ko izpolnim obljubo, ki sem jo dal Izraelovi in Judovi hiši!« Z novim cerkvenim letom bomo ponovno podoživljali odrešenjsko zgodovino, ko se je nebo sklonilo k zemlji in nam poslalo Odrešenika Jezusa Kristusa. Nič se ni zgodilo slučajno. V ta dogodek smo vključeni vsi. Bog hoče naše sodelovanje, zato je bil Marijin »da« na Božjo pobudo, da bo postala mati Božjemu Sinu, zelo pomemben. Konkreten odgovor na sodelovanje v tem Božjem načrtu pa mora dati vsakdo. Dar življenja smo prejeli, da slavimo in poveličujemo nebeškega Očeta in povsod oznanjamo, da nas Bog kljub naši nezvestobi ni zavrgel. To je najlepša priprava na praznovanje Jezusovega rojstva. Bog nas vedno znova vabi, da se odzovemo njegovemu klicu in s svojim življenjem prinašamo luč v svet, luč miru in ljubezni. Od našega življenja je odvisno, koliko novih lučk bomo prižgali v srcih ljudi okoli nas. Kristjani smo poklicani, da pričujemo, vendar ne toliko z besedo, kot z zgledom, ki je zasidran v Jezusu. On je naša moč in on je naša luč, kajti brez njega bomo le medli plamenčki, ki so sami sebi namen.
Zato nas Lukov evangelij svari in spodbuja: »Varujte se, da vam srca ne bodo obtežena z razuzdanostjo, pijanostjo in življenjskimi skrbmi in da vas tisti dan ne ujame iznenada kakor zanka!« Lepo življenje, kot ga priporoča Jezus, je jamstvo, da bomo vedno pripravljeni na odhod domov, k njemu, ki je naše življenje in naše upanje. Zato je pomembna čuječnost in odprtost za Božjo milost, kajti le tako bomo zmogli hoditi za njim in z njim, skupaj z ljudmi, ki so tako ali drugače del našega življenja ali pa le naključni znanci. Naj nam naša nebeška Mati pomaga, da v službi ubogim in zavrženim ne bomo omagali. Tudi ti ljudje so Božja podoba.
Jože Č.