Jakobova in Janezova prošnja
Tisti čas sta Zebedìjeva sinova Jakob in Janez stopila k Jezusu in mu rekla: »Učitelj, želiva, da nama storiš, kar te bova prosila.« Rekel jima je: »Kaj hočeta, da vama storim?« Rekla sta mu: »Daj nama, da bova sedela v tvoji slavi, eden na tvoji desnici in eden na tvoji levici.« Jezus jima je dejal: »Ne vesta, kaj prosita. Ali moreta piti kelih, ki ga jaz pijem, ali biti krščena s krstom, s katerim sem jaz krščen?« Rekla sta mu: »Moreva.« In Jezus jima je dejal: »Kelih, ki ga jaz pijem, bosta pila, in s krstom, s katerim sem jaz krščen, bosta krščena; dati, kdo bo sedél na moji desnici ali levici, pa ni moja stvar, ampak bo dano tistim, ki jim je to pripravljeno.«
Ko je drugih deset to slišalo, so se začeli jeziti na Jakoba in Janeza. Jezus jih je poklical k sebi in jim rekel: »Veste, da tisti, ki veljajo za vladarje, gospodujejo nad narodi in da jim njihovi velikaši vladajo. Med vami pa naj ne bo tako, ampak kdor hoče postati velik med vami, naj bo vaš strežnik, in kdor hoče biti prvi med vami, naj bo vsem služabnik. Saj tudi Sin človekov ni prišel, da bi mu stregli, ampak da bi on stregel in dal svoje življenje v odkupnino za mnoge.«
Mr 10,35-45
SLUŽITI BLIŽNJEMU
V evangeliju prejšnje nedelje je bilo govora o navezanosti na bogastvo, ki lahko človeka zasužnji. Današnji evangeljski odlomek nam predstavi še eno težavo, s katero se spopadamo ljudje, željo da bi drugim gospodovali. Ta želja je prisotna tako rekoč na vseh nivojih družbenega življenja: v politiki, v poklicnem življenju, v šolah in nenazadnje tudi v družinskem življenju. Tudi Cerkev v tem pogledu ni izjema. In vendar nam Jezus priporoča: »Kdor hoče postati velik med vami, naj bo vaš strežnik in kdor hoče biti prvi med vami, naj bo vsem služabnik!« Biti prvi v služenju, ne v gospodovanju in vladanju. To je osnovno pravilo Božjega kraljestva. Jezus je v času svojega bivanja na zemlji dokazal, da je ta zakonitost uresničljiva in dela čudeže: slepi spregledujejo, hromi hodijo, lačni so nasičeni, zapuščeni potolaženi. To se lahko dogaja, ko drugim ne darujemo od svojega preobilja, ampak same sebe.
Brata Jakob in Janez prosita Jezusa, da jima v svojem kraljestvu podeli visok položaj. Jezus jima pove, da ne vesta, kaj prosita. Za visok položaj se je treba žrtvovati za evangelij in za bližnjega. Jezus jima pove: »Kelih, ki ga jaz pijem, bosta pila, s krstom, s katerim sem jaz krščen, bosta krščena; kdo bo sedel na moji desnici ali levici, pa ni moja stvar!« Samo dosledna hoja za Jezusom, nesebično služenje tistim, ki nas potrebujejo, nas zagotovo vodi v Božje kraljestvo. Jezus je tudi priporočil apostolom, naj ne iščejo svoje slave in časti, naj ne gospodujejo nikomur, ampak naj bodo ponižni in pripravljeni na služenje najbolj ubogim. To je naša naloga, to je naloga Cerkve, da se vrne k svojim izvirom in po Jezusovem zgledu služi ljudem v vsej preprostosti, služenju, potrpežljivosti, ljubezni in odpuščanju. Samo z lepim zgledom bo Cerkev rastla in prepojila družbo v današnjem času.
Neki francoski škof je rekel: »Cerkev služi samo takrat, ko se aktivno postavlja na stran beguncev, brezposelnih, ujetnikov, zavrženih in manjšin. Cerkev, ki ne zna služiti, ni Kristusova Cerkev … Cerkev ne more drugače, kot da služi vsem ljudem, posebej najmanjšim. Kajti njen ustanovitelj Jezus Kristus je sam rekel, da Sin Človekov ni prišel, da bi se mu služilo, ampak da bi sam služil in svoje življenje daroval za mnoge.« Ali smo kot Cerkev sposobni posnemati svojega Učitelja? Bojim se da smo bolj negotovi in šepavi, kar se tiče brezpogojne ljubezni in služenja v luči le-te. Tu je Jezus, da nam pomaga, da nas bodri in ohrabri, da bi zmogli svoj del služenja in tako potrdili, da smo res njegovi učenci.
Jože Č.