Če Jezus kliče, se moramo vsemu odreči
Ko se je tisti čas Jezus odpravljal na pot, je nekdo pritekel, padel pred njim na kolena in ga vprašal: »Dobri učitelj, kaj naj storim, da bom deležen večnega življenja?« Jezus mu je odvrnil: »Kaj mi praviš, da sem dober?! Nihče ni dober razen enega, Boga! Zapovedi poznaš: Ne ubijaj! Ne prešuštvuj! Ne kradi! Ne pričaj po krivem! Ne goljufaj! Spoštuj očeta in mater!« Rekel mu je: »Učitelj, vse to sem izpolnjeval že od svoje mladosti.« Jezus se je ozrl vanj, ga vzljubil in mu dejal: »Eno ti manjka: pojdi, prodaj, kar imaš, in daj ubogim, in imel boš zaklad v nebesih; nato pridi in hôdi za menoj!« Ta beseda ga je potrla in je žalosten odšel; imel je namreč veliko premoženje.
Tedaj se je Jezus ozrl okrog in rekel svojim učencem: »Kako težko bodo tisti, ki imajo premoženje, prišli v Božje kraljestvo!« Učenci so se čudili njegovim besedam. In Jezus je vnovič spregovóril: »Otroci, kako težko je priti v Božje kraljestvo! Laže gre kamela skozi šivankino uho, kakor pride bogataš v Božje kraljestvo.« Ti pa so še bolj strmeli in govorili med seboj: »Kdo se potem more rešiti?« Jezus se je ozrl vanje in rekel: »Pri ljudeh je to nemogoče, ne pa pri Bogu, kajti pri Bogu je vse mogoče.«
Peter pa mu je začel govoriti: »Glej, mi smo vse zapustili in šli za teboj.« Jezus je rekel: »Resnično, povem vam: Nikogar ni, ki bi zaradi mene in zaradi evangelija zapústil hišo ali brate ali sestre ali mater ali očeta ali otroke ali njive in ne bi zdaj, v tem času, skupaj s preganjanji, prejel stokrat toliko hiš, bratov, sester, mater, otrok in njiv, v prihodnjem veku pa večno življenje.«
Mr 10,17-30
PROSIMO DARU MODROSTI
Današnja Božja beseda nam spregovori o modrosti, ki je vredna neizmerno več kot kakršno koli zemeljsko bogastvo. Knjiga Modrosti pravi takole: »Molil sem in dana mi je bila preudarnost, klical sem in name je prišel duh modrosti!« Človek, ki se čuti nepopolnega, moli, k Bogu se zateka tisti, ki je preizkusil vse, kar nam nudi svet, ki nas na koncu vedno razočara. Prava modrost je pri Bogu, pri njem, ki nas je ustvaril in nam zaupa. Če nam je dana modrost, nismo nikoli razočarani, saj z njo prihajajo vse dobrine, ki jih potrebujemo za dostojno življenje. Ne glede na to, koliko jih prejmemo, nas ne zasužnjijo, ampak nam služijo kot orodje za dejanja ljubezni. Samo moder človek more svoje dobrine uporabljati v korist tistih, ki jih potrebujejo. Če nimamo dovolj modrosti, se nam zgodi, kot beremo v današnjem evangeliju.
Mlad človek je vprašal Jezusa: »Dobri učitelj, kaj naj storim, da bom deležen večnega življenja?« Jezus ni zahteven, saj pravi, naj spolnjuje zapovedi. Toda, če hoče popolnost, mu predlaga, naj svoje veliko bogastvo razda ubogim. Kljub vestnemu izpolnjevanju zapovedi, je preveč navezan na svoje bogastvo, zato tega koraka ne zmore narediti. Danes bi mladostnik Jezusu zastavil isto vprašanje malo drugače: »Kako naj živim, da bom srečen?« Večina želi biti srečna tukaj in sedaj. Marsikomu je težko izpolnjevati zapovedi, saj v današnjem svetu nekaj velja tisti, ki zaobide zakone in pravila. Jezus pa od nas zahteva poštenost, pravičnost, iskrenost, zvestobo in podobne kreposti, ki jih današnja družba težko sprejme. Na žalost so mnogi kristjani ujetniki javnega mnenja, ki narekuje tempo družbe, ne oziraje se na zapovedi in druga moralna in etična priporočila. Večini ljudi je pomemba kariera in napredovanje po družbeni lestvici, pogosto na nepošten način, na škodo sočloveka in se ne ozira na to, da zaradi njegovega povzpetništva na svoji poti pušča žrtve, pogosto opeharjene dostojanstva. Na žalost smo pogosto preveč samoljubni, da bi delali v dobro bližnjega.
S to zgodbo je Jezus posvaril svoje učence pred navezanostjo na bogastvo. Takrat, ko imata denar in bogastvo človeka v oblasti, postane suženj tistega, kar ima. Bogastvo in materialne dobrine mu niso več sredstvo, da bi si naredil življenje čimbolj kakovostno. Bogastvo mu ni več v blagoslov, temveč mu postane gospodar in ga lahko vodi v pogubo. Tu se zgodi človeku, ki na prvo mesto ne postavlja modrosti, to je Božjega Duha, ki ga v življenju usmerja, če ga prosi. Vedno imamo dve možnosti, da služimo Bogu ali mamonu. Na žalost marsikoga blišč bogastva premami in se ne zna ustaviti. Zato prosimo modrosti, ki nas razsvetljuje, da ne zgrešimo prave poti, ki je v ljubezni do Boga in do bližnjega. V tem je namreč vsa postava in edina pot do prave sreče.
Jože Č.