Jezus pomaga bolnikom
Tisti čas je odšel Jezus iz pokrajine Tira in prišel skozi Sidon h Galilejskemu morju sredi pokrajine Deseteromestja. Pa mu pripeljejo gluhega in nemega in ga prosijo, da bi položil roko nanj. Vzel ga je od množice vstran, mu vtaknil prste v njegova ušesa in se mu s slino dotaknil jezika; in pogledal je v nebo, zavzdihnil in mu rekel: »Efeta!« to je: »Odpri se!« In kar odprla so se mu ušesa in razvezala se je vez njegovega jezika in je govoril prav. Naročil jim je, naj tega ne pravijo nikomur; pa bolj ko jim je naročal, bolj so razglašali. In na vso moč so strmeli, govoreč: »Vse je prav storil: gluhim daje, da slišijo, nemim, da govorijo.«
Mr 7,31-37
NJEGOVI DAROVI
V današnjem evangeliju beremo o ozdravitvi gluhonemega, ki so ga pripeljali k Jezusu. Jezus ga ozdravi, zato je množica začudena in presenečena. Hvalila je Jezusa rekoč: »Vse prav dela: gluhim daje, da slišijo, nemim, da govorijo!« Temu možu so se končno odprla vrata v normalno življenje, saj je slišal lepe tone narave in govorjenje ljudi in predvsem tistega skrivnostnega človeka, ki se ga je dotaknil in ga izpeljal iz osamljenosti v družbo. Končno je bil zmožen ljudem in Jezusu reči, kar je v svojem srcu čutil. Življenje je polno presenečenj, a večina jih ne opazi, ker mislijo, da je vse samoumevno, natančno programirano, vsiljeno in zato ni mogoče nič spremeniti. Tudi danes se dogajajo čudeži, stvari, ki niso bile predvidene, a se zgodijo, če molimo in prosimo, da bi se zgodilo. Čudeža pa brez vere ne moremo zaznati. Zato se moramo potruditi, da poglobimo svojo vero in negujemo svoj odnos do Boga. Potem bomo čudeže zaznali in bomo hvaležni Bogu za vse, kar smo in kar imamo.
Jezus je rekel gluhonememu: »Efatá!« to je »Odpri se!« To govori tudi nam, ko se zapiramo pred njim in nočemo slišati, kaj nam on govori. Jezus vedno govori, a sredi hrupa tega sveta, ki priteguje našo pozornost, ga mnogi ne slišijo, zato ostajajo bolni in nesrečni. Jezus nas hoče ozdraviti, a pričakuje, da se z vero in zaupanjem obrnemo k njemu in ga prosimo za pomoč. Na žalost ljudje bolj vidimo to, kar je na svetu narobe, čeprav je Bog vse naredil dobro. Ljudje pogosto zlorabljamo njegove darove. Lahko bi prav govorili, vendar govorimo napačno, včasih celo hudobno. Lahko bi slišali čudovite stvari, zakaj s takšnim veseljem poslušamo slabe stvari? Naše oči nam odpirajo svet lepote, a mi se pogosto raje ustavljamo s svojimi pogledi na nevrednih stvareh. Naš razum je sposoben ustvariti takšen svet, v katerem bi lahko vsi lepo živeli. Zakaj postavlja človek svoj razum v službo zla, ki uničuje naš planet in ubija ljudi?
Jezus je vedel, da bo ozdravljeni po tem čudežu postavljen pred odločitve, kako bo v bodoče ravnal s svojimi čuti. Sprejemal bo svet okoli sebe v vsej lepoti in tudi v slabih stvareh. Z govorjenjem lahko ljudi ranimo in tudi drugi nas lahko ranijo z besedami. Vrata so nam odprta, toda ne samo v luč ampak tudi v temo. Bog nam je dal čutila kot vrata v nebesa, toda kdo ve, če nam ne bodo postala vrata v pogubljenje. Zato je Jezus vzdihnil, preden je ozdravil gluhonemega. Jezus želi, da se izogibamo slabega govorjenja in opravljanja ljudi okoli sebe. Vsak človek je odgovoren za svoje besede in svoja dejanja, zato nimamo pravice soditi bližnjega. Uporabljajmo svoje darove za dobra dela, za prijazne besede, ki bodo razveseljevale srce sočloveka.
Jože Č.