Kristus ima besede večnega življenja
Tisti čas je veliko njegovih učencev reklo: »Trda je ta beseda. Kdo jo more poslušati?« Ker je Jezus v sebi vedel, da njegovi učenci godrnjajo nad tem, jim je rekel: »To vam je v spotiko? In če boste videli Sina človekovega iti gor, kjer je bil prej? Duh je tisti, ki oživlja, meso nič ne koristi. Besede, ki sem vam jih govóril, so duh in življenje. Toda med vami so nekateri, ki ne verujejo.« Jezus je namreč od začetka vedel, kateri ne verujejo in kdo ga bo izdal. Govóril jim je: »Zaradi tega sem vam rekel: Nihče ne more priti k meni, če mu ni dano od Očeta.« Po tistem je mnogo njegovih učencev odšlo in niso več hodili z njim. Jezus je tedaj rekel dvanajstérim: »Ali hočete tudi vi oditi?« Simon Peter mu je odvrnil: »Gospod, h komu naj gremo? Besede večnega življenja imaš in mi trdno verujemo in vemo, da si ti Sveti od Boga.«
Jn 6,60-69
ODLOČITEV JE NAŠA
Prejšnjo nedeljo smo obhajali praznik Marijinega vnebovzetja, zato nismo brali evangelija, ki govori o tem, da je on živi kruh, ki je prišel iz nebes, in tisti, ki ga bo jedel, bo živel vekomaj, saj ga bo Jezus obudil poslednji dan. Niso razumeli, kaj pomeni jesti Jezusovo meso in piti njegovo kri. Zato beremo v današnjem evangeliju, da so nekateri učenci, ki so hodili za njim rekli: »Trda je ta beseda. Kdo jo more poslušati?« In učenci, katerih vera je bila šibka so ga zapustili in šli svojo pot. Ljudstvu je bila dana svoboda izbire, odločitve. Bog nikogar ne sili, da bi mu moral slediti. Zato je Jezus rekel apostolom: »Ali hočete tudi vi oditi?« Apostol Peter mu je odgovoril: »H komu pojdemo, besede večnega življenja imaš!« V svetu, ki je zavrgel Boga in se prepustil užitkom tega sveta, so za kristjane Petrove besede spodbuda, da ne bi nasedli mikom tega sveta. Pri Jezusu je večno življenje, zato se mu moramo približati in dovoliti, da nas spremeni in okrepi našo vero. Jezus je umrl in vstal zaradi nas in nam ob svojem odhodu v nebo obljubil: »Grem, da vam pripravim prostor!«
»Nihče ne more priti k meni, če mu ni dano od Očeta!« je jezus govoril množici, ki je bila še vedno pod vtisom čudeža pomnožitve kruha in rib. V nebesa nas vodi samo Kristus; on je prišel, da bi nas odrešil vezi greha in smrti. Sami ne moremo priti v nebesa. Zato je treba verovati v Jezusa, ki nas bo zanesljivo privedel k sebi. On nas ima rad, zato želi, da bi bili vedno v njegovi družbi. Tudi Jozue v starozaveznem odlomku pravi, da bo on in njegova hiša služil Gospodu, Judje pa naj izberejo: ali mu bodo sledili in tudi oni častili Gospoda ali pa bodo častili malike. Tudi mi smo pred izbiro: živeti po Jezusovem nauku, ali pa raje izbirati malike sveta. Danes obstaja veliko raznih malikov, ki jim dajemo veljavo: moč, denar, oblast, kariera, kult osebnosti, ki je prisoten na raznih področjih družbenega življenja, razvrat … Ob vsem tem pa hitro pozabimo, da smo kristjani in bi morala naša glavna pozornost pripadati Jezusu, ki mu edinemu pripada čaščenje.
Sicer Jezus ni nikoli iskal časti zase, saj je vso pozornost obračal na nebeškega Očeta. Tudi ko je delal razne čudeže, je želel, da o tem ne govorijo, saj je tudi on vedno delal čudeže skupaj z Očetom. Vedno ga je prosil in se mu zahvaljeval. Tako nam je dal zgled, da se tudi mi vsaj ob večjih dejanjih obračamo na Boga, ga prosimo in se mu zahvaljujemo. Naša odločitev pa je ali bomo živeli po Jezusovem nauku ali pa po svoji volji mimo Boga. On nas vabi, nikoli pa nas ne sili. Zmogli bomo, če bomo uživali njegovo telo in kri, ki prinašata življenje.
Jože Č.