Jezus daje za vse kruha v obilju

   Tisti čas se je Jezus prepêljal na drugo stran Galilejskega, to je Tiberijskega jezera. Za njim je šla velika množica, ker je videla znamenja, ki jih je delal na bolnikih. On pa se je vzpel na goro in tam sédel s svojimi učenci. Blizu je bila pasha, judovska velika noč. Ko je Jezus povzdignil oči in videl, da prihaja k njemu velika množica, je rekel Filipu: »Kje naj kupimo kruha, da bodo tile jedli?« To pa je rekel, ker ga je preizkušal; sam je namreč vedel, kaj bo storil. Filip mu je odgovóril: »Za dvesto denarijev kruha jim ne bi bilo dosti, da bi vsak dobil vsaj majhen kos.« Eden izmed njegovih učencev, Andrej, brat Simona Petra, mu je rekel: »Tukaj je deček, ki ima pet ječmenovih hlebov in dve ribi, a kaj je to za toliko ljudi?« Jezus je dejal: »Recite ljudem, naj sedejo.« Bilo pa je na tistem kraju veliko trave. Posedlo je torej kakih pet tisoč mož.

   Tedaj je Jezus vzel hlebe, se zahvalil in jih razdélil med sedeče. Prav tako je razdélil tudi ribe, kolikor so jih hoteli. Ko so se najedli, je rekel svojim učencem: »Poberite koščke, ki so ostali, da kaj ne bo šlo v izgubo.« Pobrali so jih torej in napolnili dvanajst košar s koščki, ki so od petih ječmenovih hlebov ostali tistim, ki so jedli. Ko so ljudje videli, da je stóril znamenje, so govorili: »Ta je resnično prerok, ki mora priti na svet.« Ker je Jezus spoznal, da nameravajo priti in ga s silo odvêsti, da bi ga postavili za kralja, se je spet sam umaknil na goro.

Jn 6,1-15

ON DAJE ŽIVI KRUH

 Jezusu nobena stiska ni tuja. Ko ga je ves dan poslušala množica, je opazil, da so lačni. Učencem je naročil, naj jim dajo jesti. Ti so se izgovarjali, da so videli samo enega dečka, ki je imel pet ječmenovih hlebov in dve ribi, a kaj je to za nepregledno množico. Jezus je naredil čisto preprosto dejanje. Blagoslovil je teh pet hlebov in ribi in jih dal ljudstvu, da so jedli. Kljub temu, da so to delili velikanski množici ljudi, kruha in rib ni zmanjkalo. Evangelij pravi, da so se vsi najedli do sitega. Kakšen čudež? Pet tisoč mož in še velika množica žena in otrok so se do sitega najedli pa še ostalo je dvanajst košar. To je neizmerna veličina Božjega blagoslova. Vedno daje več, kot ga prosimo in nikoli ne sprašuje ali smo vredni ali ne. To je neizmerna zastonjska ljubezen, ki se razdaja na različne načine.

   Vsi, ki so se nasitili, so govorili: »Ta je resnično prerok, ki mora priti na svet.« Jezusovi govori in čudeži, ki jih je delal, so ljudi prepričali, da imajo pred seboj človeka z nadnaravnimi sposobnostmi. Mi vemo, da je Jezus bil več kot človek, a mu mnogi še danes ne verjamejo. Morda nam gre preveč dobro in menimo, da se lahko sami odrešimo. To je velika zmota. Če nam Bog ne bi pošiljal svoje milosti, bi preprosto izginili. Bog daje vsakomur svojo milost in želi da z njo sodelujemo, da smo odprti za Boga in za ljudi okoli nas. Želi, da mo pričevalci njegovih velikih del: tistih, ki jih je delal v preteklosti, in tistih, ki jih dela danes, čeprav so skrita in jih svet ne vidi, ker so zanj pomembne druge stvari. Ker človek poveličuje to, kar vidi s svojimi očmi, se lahko zgodi, da bo namesto resničnega Boga častil razne malike, ki so utelešeni v raznih zvezdah športa in šovbiznisa, ki jih promovirajo mediji. Njih slava je minljiva, Jezus pa prinaša večno življenje in kruh življenja. Sam pravi: »Ne delajte za jed, ki mine, ampak za jed, ki ostane za večno življenje.« Za večno življenje nam je potreben Jezus, ki nam v evharistiji poklanja kruh življenja.

   Tega se je še kako zavedala sveta Magdalena, ki je zapustila svet zaslepljenosti in greha in se oklenila Jezusa s tako močjo, da ga ni nikoli več zapustila. Njena ljubezen je bila tako močna, da je z njim šla na Kalvarijo. Tudi ko je bil v grobu, ga je iskala in bila prva deležna vesele novice, da je vstal. Ljubezen do Jezusa prinaša številne blagoslove, zato ga prosimo, da bi mu zmogli vselej slediti, tudi ko ne vidimo jasnega cilja. Kot Magdalena se odprimo Božji ljubezni, kajti le tako bomo lahko odtrgali svoj pogled od blišča sveta, se spreobrnili in na koncu življenja dospeli v srečno večnost v nebeškem kraljestvu.

                                                                                Jože Č.