Jezus pošilja apostole
Tisti čas je Jezus poklical k sebi dvanajstére in jih začel pošiljati po dva in dva. Dajal jim je oblast nad nečistimi duhovi in jim naróčil, naj razen palice ne jemljejo na pot ničesar, ne kruha ne popotne torbe ne denarja v pasu, obujejo naj sandale in naj ne oblačijo dveh oblek. Govóril jim je: »Kjer koli stopite v hišo, ostanite tam, dokler ne odidete. Če vas kakšen kraj ne sprejme in vas ne poslušajo, pojdite od tam in si otresite prah z nog, njim v pričevanje.« In šli so ter oznanjali, naj se spreobrnejo. Izgnali so tudi veliko hudih duhov in veliko bolnikov mazilili z oljem ter jih ozdravili.
Mr 6,7-13
OZNANJATI NJEGOVO LJUBEZEN
Pregovor pravi: »Koliko imaš, toliko veljaš!« Ta pregovor je tipičen za zahodni svet, v katerem igrajo veliko vlogo denar, ugled in moč. Tisti, ki nič nima, nič ne velja. Tako deluje naš svet. Današnji evangelij nam pokaže nasprotje te miselnosti. Jezus pošilja apostole oznanjat evangelij in jim naroča, naj ne nosijo ničesar na pot niti kruha, niti denarja ali česa drugega. Jezusova zahteva ne velja samo njegovim apostolom, temveč ljudem vseh časov. V vsaki dobi so se pojavljali ljudje, ki so to Jezusovo zahtevo temeljito izpolnili. Če bi kristjani resneje vzeli Jezusove besede, ki zadevajo odrekanje materialnim stvarem tega sveta, bi bili verjetno bolj verodostojni. Jezus od nas ne zahteva da nič nimamo, ampak da imamo pravi odnos do materialnih dobrin. Pomembno je, da smo nenavezani nanje, sicer lahko le-te postanejo naš malik. To se zelo rado zgodi, ko imamo vsega dovolj, pa se trudimo za vedno več. Bogastvo in moč lahko človeka zasvojita in mu zameglita pogled, da ne vidi več pravega cilja.
Jezus je poklical k sebi dvanajstere in jih začel pošiljati po dva in dva oznanjat veselo novico o Božji ljubezni in njegovem usmiljenju. Tudi mi smo poslani, da kot kristjani pričujemo, prinašamo mir in razumevanje med ljudmi. Vsi imamo istega nebeškega Očeta, zato različne ideologije, rasne razlike in verske prakse ne smejo biti razlog, da bi živeli drug mimo drugega. Na žalost je naša ljubezen pogosto zelo šibka, dobrota preračunljiva in odpuščanje le v besedah. Bog je usmiljen in nas sprejema takšne, kot smo. Toda to ne sme biti razlog, da se ne bi trudili, da prinesemo današnjemu svetu več luči in ljubezni. Številni ljudje so v nemogočih razmerah storili veliko dobrega in pomagali sočloveku kljub temu, da so s tem bili sami v nevarnosti, da se jim kaj zgodi. To je izraz čiste ljubezni, katero nam je oznanjal Jezus in nas poslal, da tudi mi oznanjamo veselo novico in pomagamo ljudem po svojih močeh.
V tem času novomašniki stopajo na pot oznanjevanja. To je pogosto težka pot, saj so često nerazumljeni in današnji svet je nasproten Cerkvi. Jezus naroča: »Če vas kakšen kraj ne sprejme in vas ne poslušajo, pojdite od tam!« Vesela novica o odrešenju je dar, ki ga vsakdo svobodno sprejme ali pa odkloni. Evangelij je treba oznanjati in paziti da pri oznanjevanju nismo nasilni. Vsakdo se mora sam odločiti za Boga ali proti njemu. Mi lahko molimo in prosimo, da bi Bog našel pravo pot, da se sreča z določenim posameznikom in mu da čutiti svojo ljubezen. Pri tem smo lahko dobro orodje v njegovih rokah, če se mu prepustimo, da dela po nas. Tudi tu je nevarnost, da se preveč zanesemo nase in na svoje znanje in pozabimo, da smo le orodje v njegovih rokah. Vse, kar imamo, nam je podarjeno, zato prosimo Gospoda, da se zgodi njegova volja.
Jože Č.