Kristusa rojaki niso sprejeli
Tisti čas je Jezus prišel v svoj domači kraj. Spremljali so ga njegovi učenci. Ko je prišla sobota, je začel učiti v shodnici. Mnogi, ki so ga poslušali, so začudeni govorili: »Od kod njemu to? Kakšna je ta modrost, ki mu je dana? In kakšna mogočna dela se godijo po njegovih rokah! Ali ni to tisti tesar, sin Marije in brat Jakoba, Jozéja, Juda in Simona? Mar njegove sestre niso tu, pri nas?« In spotikali so se nad njim. Jezus pa jim je govóril: »Prerok ni brez časti, razen v domačem kraju, pri svojih sorodnikih in v svoji hiši.« In ni mogel tam storiti nobenega mogočnega dela, samo na nekaj bolnikov je polóžil roke in jih ozdravil. In čudil se je njihovi neveri.
Mr 6,1-6
UPORNO LJUDSTVO
Božja beseda te nedelje nas opominja, naj ne bomo uporno ljudstvo. Že prerok Ezekijel je dobil od Boga posebno nalogo: Pošiljam te k Izraelovim sinovom, k narodu upornikov. Ti ljudje so trmastega obraza in predrznega srca.« Danes je to sporočilo namenjeno nam, ki smo prav tako pogosto uporni in ne zaupamo neskončni Božji morosti, ki vodi naša življenja. Morda smo preveč polni predsodkov in ne zaupamo ljudem. Sočloveka pogosto gledamo skozi nekakšen filter, ki je nastal v naši glavi in ga ne sprejemamo takšnega, kot v resnici je. Pogosto smo uporni celo v odnosu do Boga, zato Bog ne more delovati in graditi Božjega kraljestva v nas. Preprosto mu ne dovolimo, da bi vodil naša dejanja in misli, ki peljejo v boljši in bolj človeški svet. Ampak Gospod nas vedno čaka in ne obupa nad nami, čeprav smo uporni in ne dovolimo, da bi ne bilo vse tako, kot smo si mi zamislili.
Tudi Nazarečani, Jezusovi domačini, so se spraševali: »Od kod njemu to? Kakšna je ta morost, ki mu je dana?« Vedeli so za njegova mogočna dela in za njegov nauk z oblastjo, a vseeno mu niso zaupali, saj je bil eden izmed njih in so poznali njega in vso njegovo družino. Ne, to ne more biti, ne more biti tako drugačen od nas. Tesarjev sin, pa počne take čudne stvari. Spotikali so se nad njim. Pa mi? Tudi nekaterim izmed nas je Jezus preveč domač. Sicer verjamejo, da je res obstajal, da je verjetno delal čudeže, a danes so drugi časi. To je pomislek, ki ga imajo nekateri kristjani. Niso se pripravljeni poglobiti v njegovo življenje in delo. Ne opazijo čudežev, ki se dogajajo tudi danes. Jezus je v našem času enako ljubezniv, radodaren in mogočen v svojih besedah in dejanjih. Če bi bolj pozorno prebirali evangelije, bi tudi večkrat obstrmeli nad Jezusovo modrostjo in močjo, s katero je privlačil ljudi in jim vračal človeško dostojanstvo. Jezus je zares naš odrešenik in zato so njegove besede in dejanja pravo poživilo, kot jutranja kavica, ki človeka dvigne, mu da moč in mu pričara veselje na obraz. Tako mora biti tudi Božja beseda vsakodnevno poživilo, ki nam da pravo energijo, da se lahko soočamo z vsem, kar nas tisti dan čaka.
»In ni mogel tam storiti nobenega mogočnega dela,« piše evangelist. Ali res ni mogel storiti nobenega čudeža? Zagotovo bi lahko, a njegovi sokrajani niso bili »vredni«, ker niso verjeli vanj. Ostali so pri svojih starih vzorcih in zaradi upornosti svojega srca niso bili pripravljeni sprejeti nove resničnosti. Mogoče bi kakšnega tujca lažje sprejeli, če bi se pojavil v podobni vlogi. Mogoče je bila na delu tudi zavist, češ, kaj bo ta, saj poznamo njegovo družino, njegovo poreklo. Predsodki so huda ovira, ki nam onemogočajo da bi napredovali. Zgodi se nam lahko, da na ta način veliko zamudimo v življenju, kakor se je to zgodilo pri prebivalcih Jezusovega domačega kraja. Prosimo Gospoda, da omehča naša srca in nam da poguma, da premagamo predsodke in zavist, ki nas ovirajo v našem življenju.
Jože Č.