Verniki naj bodo eno, kakor sta Oče in Sin eno
Tisti čas je Jezus povzdignil oči k nebu in molil: »Sveti Oče, ohrani jih v svojem imenu, ki si mi ga dal, da bodo eno kakor midva. Dokler sem bil z njimi, sem jih varoval v tvojem imenu, ki si mi ga dal. Obvaroval sem jih in nobeden izmed njih se ni pogúbil, razen sina pogubljenja, da se izpolni Pismo. Zdaj odhajam k tebi, vendar to govorim na svetu, da bodo imeli v sebi polnost mojega veselja. Izróčil sem jim tvojo besedo, svet pa jih je zasovražil, ker niso od sveta, kakor jaz nisem od sveta. Ne prosim, da jih vzameš s sveta, ampak da jih obvaruješ hudega. Niso od sveta, kakor jaz nisem od sveta. Posveti jih v resnici; tvoja beseda je resnica. Kakor si mene poslal na svet, sem tudi jaz njih poslal v svet, in zanje se posvečujem, da bi bili tudi oni posvečeni v resnici.«
Jn 17,11-19
LJUBIMO SE MED SEBOJ
Ko se je Jezus pri zadnji večerji poslavljal od svojih učencev, je molil takole: »Sveti Oče, ohrani jih v svojem imenu, ki si mi ga dal, da bodo eno, kakor midva.« Ni jih hotel pustiti samih, ampak je hotel ostati z njimi, da bi bili sposobni ponesti njegovo ljubezen v svet, kjer je veliko zlobe in nerazumevanja. Tako bo do konca sveta: Jezus ostaja z nami po svoji besedi in po zakramentih. Zaupajmo mu in se ga oklenimo z vso vero, ki jo premoremo in s svojo nepopolno ljubeznijo. Ne bojmo se! Čeprav smo grešniki, nas sprejema takšne, kot smo, in nam velikodušno odpušča. Bog nas ima neizmerno rad, vsakega izmed nas. Rad nas ima takšne, kot smo. To je bistvo Jezusovega nauka. Mogoče bi morali vedno znova ponavljati ta stavek, da bi dosegli tiste globine, v katerih ima vera svoj izvor: »Neskončni Bog me ima rad.« Takšna vera more spremeniti naše življenje in ga oplemenititi.
Kdor dovoli, da v njem deluje Božja ljubezen, postane sam zmožen druge ljubiti. Kdo je ta ljubezen? Tisti, ki nas je ljubil do smrti na križu! Samo, če dan za dnem sebi odmiraš, dosežeš tisto stopnjo ljubezni in z njo čisto novo kvaliteto življenja. Kdor po nas občuti ljubezen, začuti v ozadju Božjo ljubezen. Naj bo naša želja, da bi vsak izmed nas spoznal, da ga ima Bog neskončno rad in da ga ja zato poklical v življenje. Odprimo se Božji ljubezni, v moči katere bomo sposobni sprejemati in ljubiti soljudi. Bog daj, da bi soljudje v naši dobroti vedno znova prepoznavali, da v ozadju deluje skrivnostna Božja ljubezen. Bog nas ljubi tako zelo, da nam v svojem usmiljenju vse odpušča. Želi si, da se imamo radi med seboj, si med seboj odpuščamo in drug drugemu zaupamo. Zato Jezus prosi Očeta, da bi bili mi med seboj složni in da bi bili »eno«, kakor sta On in Oče eno. Želi si, da bi živeli v edinosti in ljubezni. Za to so nam zgled prvi kristjani, ki so z ljubeznijo skrbeli drug za drugega, tako da je vsak imel vse, kar je potreboval.
Zato je Jezus prosil svojega Očeta: »Ne prosim, da jih vzameš s sveta, ampak, da jih obvaruješ hudega!« Pričevalci so potrebni, a morajo biti in okrepljeni po delovanju Svetega Duha. Moč od zgoraj je vedno potrebna, ker je hudi duh stalno na preži, da bi nas spravil na stransko pot, vstran od Boga. Zato prosimo Svetega Duha, da bi nas navdihoval in nam dajal moči, da bi živeli po Božji volji: življenje ljubezni do Boga in bližnjega. V mesecu maju, pa še posebej prosimo našo nebeško mater Marijo, da nas varuje in nas varno pelje mimo skušnjav, ki nam jih nastavlja hudobni duh.
Jože Č.