Kdor zares ljubi, da življenje za svoje prijatelje
Tisti čas je rekel Jezus svojim učencem: »Kakor je Oče mene ljubil, sem tudi jaz vas ljubil. Ostaníte v moji ljubezni! Če boste izpolnjevali moje zapovedi, boste ostali v moji ljubezni, kakor sem tudi jaz izpolnil zapovedi svojega Očeta in ostajam v njegovi ljubezni. To sem vam povedal, da bo moje veselje v vas in da bo vaše veselje dopolnjeno. To je moja zapoved, da se ljúbite med seboj, kakor sem vas jaz ljubil. Nihče nima večje ljubezni, kakor je ta, da dá življenje za svoje prijatelje. Vi ste moji prijatelji, če delate, kar vam naročam. Ne imenujem vas več služabnike, ker služabnik ne ve, kaj dela njegov gospodar; vas sem imenoval prijatelje, ker sem vam razodel vse, kar sem slišal od svojega Očeta. Niste vi mene izvolili, ampak sem jaz vas izvôlil in vas postavil, da greste in obrodite sad in da vaš sad ostane; tako vam bo Oče dal, kar koli ga boste prosili v mojem imenu. To vam naročam, da se ljúbite med seboj!«
Jn 15,9-17
MEDSEBOJNA LJUBEZEN
Današnja Božja beseda nas vabi k medsebojni ljubezni. Apostol Janez v prvem pismu pravi: »Ljubimo se med seboj, ker je ljubezen od Boga in je vsak, ki ljubi, iz Boga rojen in Boga pozna!« Res iskreno lahko ljubi le tisti, ki veruje v Boga in občuti njegovo ljubezen. Človek je sam po sebi velik egoist, ko pa sprejme rojstvo v Svetem Duhu, postane nov človek in je sposoben nesebične ljubezni. To je naloga vsakega kristjana, saj je bistvo krščanskega življenja dejavna ljubezen do sester in bratov. Ne gre za neko romantiko, ampak videti potrebe sočloveka in mu priskočiti na pomoč, tudi če te ni prosil.
To nas uči tudi Jezus, kot beremo v evangeliju: »Kakor je Oče mene ljubil, sem tudi jaz vas ljubil. Ostanite v moji ljubezni.« Brez ljubezni ni mogoče živeti. Rojeni smo, da ljubimo in se razdajamo drug za drugega. To daje smisel našemu življenju. Iskreno pa lahko ljubimo le takrat, ko smo tudi sami ljubljeni, kajti drugemu ne moreš dati nekaj, česar nimaš. Zato nas je Bog najprej ljubil in nam s tem dal sposobnost, da lahko ljubimo drug drugega in se použivamo kot sveča, ki se ne sprašuje, zakaj in za koga gori. Povabljeni smo, da presežemo vsakršno sebičnost, saj le ta izključuje ljubezen in nas pahne v osamljenost in izolacijo. Le ljudje, ki so zmožni brezpogojno ljubiti, širijo okoli sebe prijetno vzdušje, prinašajo pomlad veselja, prijateljstva, dobre volje in notranjega miru. V takšnem vzdušju lahko človek raste, se razvija in zacveti v svojem osebnostnem življenju. In toplina, ki jo ljudje izžarevajo, dobesedno privlači druge.
»Nihče nima večje ljubezni, kakor je ta, da dá svoje življenje za svoje prijatelje!« Čista, iskrena ljubezen je popolna in ne išče koristi, Takšna je samo Božja ljubezen, kajti mi smo omejena, nepopolna bitja in zato je naša ljubezen vedno nepopolna. To pa nas ne sme begati: z Bogom smo sposobni preseči svoje meje in iskreno ljubiti. Svetniki so lep dokaz , da je to res. Prosimo Jezusa, da nam da moči, da se čim bolj približamo idealu, ki ga je on postavil. Ne smemo pozabiti, da bomo na večer svojega življenja vprašani, kako smo ravno to glavno zapoved v svojem življenju uresničevali.
Jože Č.