Potrebno je bilo, da je Kristus vstal od mrtvih
Prvi dan tedna je prišla Marija Magdalena navsezgodaj, še v temi, h grobu in je videla, da je kamen odstranjen od groba. Tedaj je stekla in prišla k Simonu Petru in k drugemu učencu, ki ga je imel Jezus rad, ter jima rekla: »Gospoda so vzeli iz groba in ne vemo, kam so ga položili.« Peter in óni drugi učenec sta šla ven in se odpravila h grobu. Skupaj sta tekla, vendar je drugi učenec Petra prehítel in prvi prišel h grobu. Sklônil se je in videl povôje, ki so ležali tam, vendar ni vstopil. Tedaj je prišel tudi Simon Peter, ki je šel za njim, in stopil v grob. Videl je povôje, ki so ležali tam, in prtič, ki je bil na Jezusovi glavi, a ne ob povôjih, temveč posebej zvit na drugem mestu. Tedaj je vstopil tudi oni drugi učenec, ki je prvi prišel h grobu; in videl je in veroval. Nista še namreč razumela Pisma, da mora Gospod vstati od mrtvih.
Jn 20,1-9
VSTAL JE NI GA TUKAJ
To je dan, ki ga je naredil Gospod! Brez vstajenja je naša vera prazna, smrt je potem neizogiben konec in človek ostaja brez upanja. Kakšen smisel ima naše življenje brez vstajenja in večnega življenja? Nobenega. Podobni smo živali, ki ne ve, zakaj živi. Kot bitja, ki so ustvarjena po Božji podobi in sličnosti, ne dovolimo, da bi živeli brez smisla. Vse mora biti z razlogom, sicer bi bila človekova svoboda brez prave vrednosti. Odločamo se, imamo vero v življenje in zato smrt nima zadnje besede. Jezusovo vstajenje je dogodek, ki nam daje moč, da ne omagujemo. Zato kljub težkemu položaju zaradi epidemije praznujmo in v svojih srcih veselo prepevajmo aleluja …
»Gospoda so vzeli iz groba in ne vemo, kam so ga položili!« je Marija Magdalena pripovedovala Petru in Janezu. V Jezusovem času so bile ženske zapostavljene, niso imele pravice pričati na sodišču in javno nastopati. In prav nje, zapostavljene in zavržene, je Jezus izbral in jim med prvimi razodel, da je vstal od mrtvih. Zato ji Peter in Janez nista verjela, ampak sta sama morala videti prazen grob in biti razsvetljena od živega Boga. Velikonočno jutro je bilo za vse, ki so prihajali h grobu, veliko presenečenje, kajti nihče ni pričakoval, da se bo zgodilo kaj takega. Jezusovo vstajenje je dogodek, ki ga mnogi ne morejo sprejeti, ker se ne sklada z našo logiko. Bog je večji od naših umskih sposobnosti, zato je lažje reči »Boga ni!«, kot pa se okleniti vere in priznati: »Moj Gospod in moj Bog, tebi čast in slava vekomaj!« In vendar, danes je dan, ki ga je naredil Gospod, radujmo in veselimo se ga! On je vstal od mrtvih, vstali bomo tudi mi.
Evangelij pravi: »Tedaj je vstopil tudi oni drugi učenec, ki je prvi prišel h grobu; videl je in veroval. Nista še namreč razumela Pisma, da mora Gospod vstati od mrtvih!« Samo z vero lahko vstopimo v skrivnost Jezusovega vstajenja in večnega življenja. Bog je tisti, ki človeka ob koncu njegovega zemeljskega bivanja obudi k večnemu življenju. Vsakdo, ki se tega zaveda in veruje v Jezusovo vstajenje, je napolnjen z velikonočno svetlobo, ki je v njegovem srcu premagala temo. To svetlobo ne sme obdržati zase, ampak jo mora podarjati drugim. Zatorej se skupaj veselimo in vzklikajmo: aleluja, aleluja, aleluja.
Jože Č.