Iz pasijona po Marku
Takoj zjutraj so véliki duhovniki sklicali posvet s starešinami in pismouki, torej ves véliki zbor. Nato so Jezusa zvezali, ga odpeljali in izročili Pilatu. Pilat ga je vprašal: »Si ti judovski kralj?« Odgovóril mu je: »Ti praviš.« Véliki duhovniki so ga obtoževali veliko reči. Pilat ga je znova vprašal: »Nič ne odgovarjaš? Poglej, koliko reči te obtožujejo.« Jezus pa ni nič več odgovóril, tako da se je Pilat čudil. Ob prazniku pa jim je navadno izpústil enega jetnika, za katerega so prosili. S tistimi, ki so ob uporu zagrešili umor, je bil zaprt tudi nekdo, ki mu je bilo ime Baraba.
Množica je tedaj prišla gor in začela prositi za tisto, kar jim je po navadi stóril. Pilat jim je odgovóril: »Hočete, da vam izpustim judovskega kralja?« Vedel je namreč, da so ga véliki duhovniki izdali iz zavisti. Véliki duhovniki pa so nahujskali množico, naj jim rajši izpusti Baraba. Pilat jim je znova odgovóril: »Kaj torej hočete, da storim z njim, ki ga imenujete judovski kralj?« In spet so zavpili: »Križaj ga!« Pilat jim je rekel: »Kaj je vendar hudega stóril?« Oni pa so še bolj zavpili: »Križaj ga!« Pilat je hotel množici ustreči in jim je izpústil Baraba, Jezusa pa dal bičati in ga izróčil, da bi bil križan.
Vojaki so ga odpeljali na dvorišče palače, to je sodne hiše, in sklicali vso četo. Ogrnili so ga v škrlat, spletli krono iz trnja in mu jo nadeli. Začeli so ga pozdravljati: »Pozdravljen, judovski kralj!« Tolkli so ga po glavi s trstom, pljuvali vanj, poklekovali pred njim in se mu priklanjali do tal. Potem ko so ga zasmehovali, so mu slekli škrlat in ga oblekli v njegova oblačila. In peljali so ga ven, da bi ga križali.
Prisilili so nekega mimoidočega, Simona iz Cirene, Aleksandrovega in Rufovega očeta, ki se je vračal s polja, da je nesel njegov križ. Pripeljali so ga na kraj, ki se imenuje Golgota, kar v prevodu pomeni Kraj lobanje. Dajali so mu vina, pomešanega z miro, vendar ga ni vzel. Križali so ga in si razdelili njegova oblačila, tako da so žrebali zanja, kaj naj bi kdo vzel. Bilă je tretja ura, ko so ga križali. Napis o njegovi krivdi se je glasil: ›Judovski kralj.‹ In z njim so križali dva razbojnika, enega na njegovi desnici in enega na njegovi levici.
Tisti pa, ki so hodili mimo, so ga sramotili, zmajevali z glavami in govorili: »No, ti, ki podiraš tempelj in ga v treh dneh postaviš, stopi s križa in se tako reši.« Podobno so ga med seboj zasmehovali tudi véliki duhovniki s pismouki in so govorili: »Druge je rešil, sebe pa ne more rešiti. Kristus, Izraelov kralj, naj zdaj stopi s križa, da bomo videli in verovali.« Tudi onadva, ki sta bila križana z njim, sta ga sramotila.
Ko je prišla šesta ura, se je stemnilo po vsej deželi do devete ure. Ob deveti uri pa je Jezus zavpil z močnim glasom: »Eloí, Eloí, lemá sabahtáni?« kar v prevodu pomeni: ›Moj Bog, moj Bog, zakaj si me zapústil?‹ Ko so nekateri, ki so stali zraven, to slišali, so govorili: »Glejte, Elija kliče!« Nekdo je pritekel in napójil gobo s kisom, jo nataknil na trs in mu ponujal piti z besedami: »Pustite, poglejmo, ali bo prišel Elija in ga snel.« Jezus pa je zaklical z močnim glasom in izdihnil.
Mr 14,1-15,47
HOZANA IN KRIŽAJ GA
Na cvetno nedeljo najprej spremljamo Jezusa, ko slovesno prihaja v Jeruzalem na velikonočno praznovanje. Množice mu vzklikajo »Hozana! Blagoslovljen, ki prihaja v Gospodovem imenu, in Izraelov kralj!« Pri bogoslužju se danes Jezus razodeva kot kralj s cvetjem in trpljenjem. Palme, lovorovi in cvetlični venci pomenijo zmagoslavje in veselje. Na cvetno nedeljo nam Jezus sporoča, da v strašno trpljenje in smrt odhaja kot zmagovalec. S praznovanjem cvetne nedelje kristjani začnemo z neposredno pripravo na veliko noč, ki je največji krščanski praznik. Med mašo nas Božja beseda vodi v Jezusov sodni proces, njegovo trpljenje in smrt na križu. Češčenje Boga in smrt na križu. Češčenje Boga in zločin nad njim se zgodita v manj kot enem tednu. Takšni smo ljudje: med odobravanjem in psovanjem človeka je zelo tanka črta, kajti skušnjava, da bi na lahek način prišli na prestol in zavladali, je strašna. Cvetna nedelja nas zato vabi na pot ponižnosti, da se sprejmemo kot ljudje in priznamo, da nismo bogovi, ampak grešniki.
Na ta dan beremo Jezusov pasijon, dramo Jezusovega življenja, ki so jo zrežirali njegovi nasprotniki. Vzklik »Hozana!« se v nekaj dnevih spremeni v »Križaj ga!« Kako je mogoče, da se človek tako hitro obrne in popolnoma spremeni svoje mišljenje? Prepričevanje in hujskanje ter obljubljanje lepšega življenja ljudje hitro sprejmejo in to se je vedno dogajalo in se dogaja tudi danes na vseh področjih družbenega življenja. Ljudstvo je pričakovalo, da jih bo popeljal na pota nekdanje slave. Povrnil jim bo sijaj, kakršnega so imeli v času kraljev Davida in Salomona. Slutnja izpolnjenih sanj je iz njihovih grl zvabila vzklike »hozana«. Hitro pa se je pokazalo, da ne namerava vzeti v roke meča in da se okupatorskim Rimljanom ne bo postavil po robu. Torej ni maziljenec, ni Mesija, ni izpolnitev obljub. Nič ni hujšega kakor porušeno upanje, prevarano pričakovanje. Pepel zgorelih sanj se je zvrtinčil v zahtevo po smrti, po križanju. Ker je prevarant.
Pasijon je zgodba slehernega človeka. Vsakdo se lahko prepozna v tej zgodbi v tej ali oni vlogi. Prepoznajmo v njej moč Jezusa odrešenika in počastimo Boga, ki nam daje moč, da v težkih trenutkih trpljenja, bolečine in ponižanja ostajamo pokončni ljudje in neomajni kristjani. Veliki teden, ki je pred nami, je zato čas, ko premišljujemo o največji strategiji krščanske vere: Kako živeti, da bi v Jezusu premagali laž in smrt? Kam odteka naša kri? K laži ali k Resnici, ki je v Jezusu Kristusu? K smrti ali k Življenju, ki nam je v polnosti dano v Jezusovem vstajenju od mrtvih? V velikem tednu zato še bolj vzljubimo Resnico v Jezusu Kristusu, da nam bo blagoslovljena tudi velika noč.
Jože Č.