Bog je poslal svojega Sina, da bi svet odrešil
Tisti čas je rekel Jezus Nikodemu: »Kakor je Mojzes povzdignil kačo v puščavi, tako mora biti povzdignjen Sin človekov, da bi vsak, kdor veruje, imel v njem večno življenje. Bog je namreč svet tako ljubil, da je dal svojega edinorojenega Sina, da bi se nihče, kdor vanj veruje, ne pogúbil, ampak bi imel večno življenje. Bog namreč svojega Sina ni poslal na svet, da bi svet sodil, ampak da bi se svet po njem rešil. Kdor vanj veruje, se mu ne sodi; kdor pa ne veruje, je že sojen, ker ne veruje v ime edinorojenega Božjega Sina. Sodba pa je v tem, da je prišla luč na svet in so ljudje bolj ljubili temò kakor luč, kajti njihova dela so bila hudobna. Kdor namreč dela húdo, sovraži luč in ne pride k luči, da se ne bi razkrila njegova dela. Kdor pa se ravna po resnici, pride k luči, da se pokažejo njegova dela, ker so narejena v Bogu.«
Jn 3,14-21
JEZUS DAJE VEČNO ŽIVLJENJE
Evangelist Janez nam spregovori o Kristusovem prihodu. »Bog je poslal svojega edinorojenega Sina, da bi se nihče, kdor vanj veruje, ne pogubil, ampak imel večno življenje.« je Jezus rekel farizeju Nikodemu, ki je prišel ponoči k njemu na pogovor. Jezusova smrt in vstajenje sta jedro evangelija. Brez tega bi bila naša vera prazna, še bi bili v grehih. Tako pa živimo iz vere v Jezusa, našega odrešenika, ki je o sebi dejal: »Jaz sem z vami vse dni, do konca sveta.« To je prava tolažba za dneve, ko obupujemo in ne vidimo smisla življenja. Ne bojmo se, Jezus je vedno z nami! Ni prišel na svet, da bi svet sodil, ampak da bi svet rešil. Prišel je iz ljubezni do nas, tako močne ljubezni, da je daroval za nas svoje življenje. On je vedno z nami in nas neizmerno ljubi tudi danes. Prišel je kot odsev Očetove ljubezni in usmiljenja.
Prišel je kot Luč sveta – luč resnice, dobrote in ljubezni. Bili so ljudje, ki so hrepeneli po luči. Na veliko presenečenje so ga najprisrčneje sprejeli tisti, ki so veljali za grešnike, ker so živeli v temi. Drugi so ga zavračali, kajti njegova luč jih je motila in vznemirjala, saj so bili prepričani, da so pravični in da živijo po Božji volji. Jezus je bil do njih pogosto kritičen, saj so živeli v temi napuha, samopoveličevanja, samohvale ... Ljudi ne moremo tako preprosto deliti na dobre in slabe, na tiste, ki imajo radi svetlobo, in tiste, ki jo sovražijo, kajti v sami globini človekovega srca je boj med lučjo in temo, med dobroto in hudobijo. V samem jedru naše duše je svetloba ljubezni, dobrote, razumevanja in tudi tema napuha, sebičnosti, poželjivosti, jeze … Ne smemo se prestrašiti, če se moramo soočiti z notranjo temo v nas samih. Dopustimo Kristusovi Luči, da prežene temo iz naših src in naredi več prostora za resnico, dobroto in ljubezen.
Jezus nas tudi danes vabi k svoji Luči. Če mu bomo služili z nedeljenim srcem, bo naša notranjost zažarela v luči, milosti, miru, ljubezni in svobode. Sledimo Kristusu – Luči sveta, ki nam je obljubil, da bo vedno z nami, zato se oklenimo Jezusa in verujmo v večno življenje v nebeškem kraljestvu. Sprejmimo Kristusa v svoje življenje in tema nas bo zapustila. Postni čas je prava priložnost, da se znova zbližamo s Kristusom in z ljudmi, ki so sopotniki v našem življenju. Bodimo vedno oprti za ljubezen, kajti le tako bomo živeli evangelij.
Jože Č.