Jezusov krst
Ker pa je ljudstvo živelo v pričakovanju in so se v srcu vsi spraševali o Janezu, če ni morda on Mesija, je Janez vsem odgovoril: »Jaz vas krščujem v vodi, pride pa močnejši od mene, kateremu nisem vreden odvezati jermenov njegovih sandal; on vas bo krstil v Svetem Duhu in ognju.
Ko je vse ljudstvo prejemalo krst in je bil tudi Jezus krščen ter je molil, se je odprlo nebo. Sveti Duh je prišel nadenj v telesni podobi kakor golob in zaslišal se je glas iz neba: »Ti si moj ljubljeni Sin, nad teboj imam veselje.«
Lk 3,15-16.21-22
KRST V SVETEM DUHU
Nedelja Jezusove krsta nas spominja na naš krst. Janez Krstnik krščuje v reki Jordan. Ljudstvo posluša njegovo oznanilo in se daje krstiti. Janez krščuje zgolj z vodo, a napoveduje, da pride tisti, ki bo krščeval s Svetim Duhom in ognjem. S seboj prinaša Božje kraljestvo, zato je nujno potrebno, da spremenimo svoje življenje in ga uravnamo po Jezusovem nauku. Krst nima posebnega pomena, če ne živimo iz vrelcev tega zakramenta. Krst je dejanje ponižnosti in spokorne odprtosti za Božjo milost. V moči krsta prejmemo Božje otroštvo in poslanstvo pričevanja za Božje kraljestvo. Krščeni smo bili v imenu Očeta in Sina in Svetega Duha. Postali smo nov človek in prejeli poslanstvo duhovnika, preroka in kralja. Ali živimo iz tega bogastva tudi danes? Poslanstvo, ki smo ga prejeli ne more izvršiti kdo drug, saj je to moje oziroma naše poslanstvo. Sami tega ne zmoremo. Zato se odprimo Božji milosti in Svetemu Duhu, da prejmemo moč za pričevanje v našem času.
Prerok Izaija (40,1-5.9-11) nam govori o času Božjega obiskanja, ko se je Bog ozrl na svoje ljudstvo in mu obudil rešitev. To je veselo sporočilo za vse nas: Bog hoče ostati med nami, on svojo obljubo vedno izpolni. Na nas je, ali bomo ponujeno pomoč sprejeli ali pa ne. Pomembno je, da spremenimo svoje napačno mišljenje in sprejmemo Gospoda za odrešenika. Gospod prihaja z močjo, vendar hkrati z ljubeznijo do vsega ustvarjenega, še posebej do nas ljudi, ki nas je ustvaril po svoji podobi in nas odrešil na križu. Dal nam je vrelec krstne vode, ki nas očiščuje, in se usmiljeno sklanja k nam in nam odpušča grehe.
Apostol Pavel svojemu prijatelju Titu (2,11-14) odkriva, kaj se je zgodilo z Božjim prihodom na Zemljo. Takole pravi: »Razodela se je namreč Božja milost, ki rešuje vse ljudi. Vzgaja nas, naj se odpovemo brezbožnosti in posvetnim poželenjem ter razumno, pravično in res pobožno živimo v sedanjem veku.« Odpovedati se je treba vsemu, kar je povezano z grehom, in postati nov človek, ki bo živel po načelu ljubezni in bo vnet za dobra dela.
V evangeliju po Luku (3,15-16.21-22)spregovori Janez Krstnik, ki se je jasno zavedal, kakšna je njegova vloga in kaj mora narediti, ko nastopi večji od njega.On je krščeval z vodo, z Jezusom pa nastopi novo obdobje, krst s Svetim Duhom in ognjem. Jezus, ki je bil brez greha se ni obotavljal vstopiti v vrste grešnikov, da bi nas odrešil. To je bil tudi razlog, da se je dal krstiti Janezu Krstniku. Postal je glasnik Božjega usmiljenja do vseh bratov in sester, se posebej do najbolj ubogih in najmanjših. Ozdravljal je tiste, ki so bili v svoji notranjosti zlomljeni, iskal je tiste, ki so bili izgubljeni. V očeh takratne svetne in duhovne oblasti je veljal za zdraharja, a nebeški Oče ga je ljubil, ker je izvrševal svoje poslanstvo.
Kaj pa nam pomeni krst? Verjetno se preveč ne zmenim zanj. Za marsikoga je to le običaj, ki se ga je treba držati. Verjetno večina ljudi niti ne ve, kdaj so bili krščeni. Ob velikih skrbeh za zemeljske dobrine in svoje tuzemsko življenje kar spregledamo, da smo pri krstu postali Božji otroci in da je to nekaj velikega. V nas prebiva Sveti Duh, ki nas spodbuja, da delamo dobra dela in slavimo Očeta, ki je v nebesih. Premalo se zavedamo, da je Božje kraljestvo v nas, saj Bog biva v naših srcih. Samo za kratek čas moramo utihniti, odložiti svoje skrbi in delo ter se predati Božji milosti in ognju njegove ljubezni, da nas prežari. Tako se bomo srečali z njim v svojem srcu. Naj nam Bog da moči, da bi zmogli narediti ta korak in se srečati z Najvišjim v svoji duši.