Nebeški Oče razodene, da je Jezus njegov sin
Tisti čas je Janez oznanjal: »Za menoj pride močnejši od mene in jaz nisem vreden, da bi se sklônil pred njim in mu odvezal jermen njegovih sandal. Jaz sem vas krstil z vodo, on pa vas bo krstil s Svetim Duhom.« Tiste dni je prišel Jezus iz Nazareta v Galileji in Janez ga je krstil v Jordanu. Brž ko je stopil iz vode, je zagledal nebesa odprta in Duha, ki se je spuščal nadenj kakor golob. In zaslišal se je glas iz nebes: »Ti si moj ljubljeni Sin, nad teboj imam veselje.«
Mr 1,7-11
TI SI MOJ LJUBLJENI SIN /HČI
Danes obhajamo praznik Jezusovega krsta. Jezus ni potreboval krsta, ampak se je dal krstiti iz solidarnosti do nas in nam hkrati pokazal pot k Očetu. Evangelij nam pravi, da je bila zbrana velika množica ljudi, ki so želeli prejeti krst, ki ga je podeljeval Janez Krstnik v reki Jordan. Tudi Jezus je stopil v vrsto. Tudi kristjani začnemo svojo pot krščanskega življenja pri krstu. To je drugačen krst. Janez Krstnik jasno pove, da prihaja nekdo, ki je močnejši kot on: »Jaz sem vas krstil z vodo, on pa vas bo krstil s Svetim Duhom!« Voda nam ne more odvzeti grehov, samo krst, s katerim Jezus krščuje, nam odvzame Adamovo krivdo in nas očisti osebnih grehov. Krsta pa ne smemo jemati kot enkratno končno dejanje, saj nam odpira potoke milosti, ob katerih se moremo napajati vse življenje. Od nas je odvisno ali bomo s temi milostmi sodelovali ali pa bomo postavili Boga na stranski tir. Če se je zgodilo slednje, je naš krst zaman. Ne moremo obroditi sadu.
Pri svetem krstu nismo prejeli le deleža Božjega otroštva, temveč imamo tudi nalogo, da prinašamo Kristusovo Luč odrešenja svetu, ki se nahaja v temi. Morda se tega sploh ne zavedamo, ali pa pozabljamo na to pomembno poslanstvo, ki nam je bilo podeljeno pri krstu. Krstitelj izreče pri krstu pomenljive besede: »Postal si ud Kristusa: duhovnika, preroka in kralja za večno življenje!« Kaj to pomeni? Udeleženost pri Kristusovi duhovniški službi vključuje izvajanje duhovnega bogoslužja v Božjo slavo in odrešenje ljudi (C 34,2); kot duhovno daritev darujemo zlasti pri sveti maši vse svoje življenje z vsemi deli, molitvami, družinskim življenjem in vsakdanjim delom, prav tako nadloge življenja. ‘Preroško službo’ izpolnjujemo tako, da smo priče vere v vsakdanjem življenju (C 35,1); da vedno bolj sprejemamo Kristusovo besedo in jo živimo sredi sveta; da smo živi evangelizatorji, kjerkoli delujemo. ‘Kraljevsko službo’ pa uresničujemo, kadar se s ‘kraljevsko svobodo’, z zatajevanjem samega sebe in s svetim življenjem usposabljamo za zmago nad kraljestvom greha v sebi in v svetu ter za vzpostavitev Božjega kraljestva v sebi in drugih (C 36,1).
Še en dogodek, ki se je zgodil pri Jezusovem krstu, je zelo pomemben. Zasliši se glas iz nebes: »Ti si moj ljubljeni Sin, nad teboj imam veselje!« Ob slehernem krstu Bog Oče ta stavek ponovi: »Ti si moj ljubljeni sin/ljubljena hči. Vesel sem, da si postal/a Božji otrok!« Vedno imejmo to v zavesti. Bog ljubi slehernega izmed nas, ker smo njegovi otroci. Na žalost mnogokrat prezremo ta veliki dar, zavržemo Boga in vse, kar je z njim povezano, in se navezujemo na ta svet. On nas je odkupil, da bi ne bili od tega sveta, odrešil nas je oblasti teme in nas vabi, da sodelujemo s krstno milostjo in uresničujemo svoje duhovniško, preroško in kraljevsko poslanstvo, za katerega smo poklicani.
Jože Č.